Bodo stanovanja v izvršbi že na prvi dražbi cenejša?

Razpuščeni državni zbor popravlja občutljive postopke izvršb. Nepremičnine bi se lahko že na prvi dražbi pocenile.

Objavljeno
03. julij 2014 15.31
Posodobljeno
03. julij 2014 15.31
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana - Hiša ali stanovanje, ki vam jo je sodišče zaplenilo in jo zaradi nepoplačanih dolgov prodaja, bo na javni dražbi že prvič ponujena s trideset odstotnim popustom, v drugo bo izklicna cena polovico ocenjene, tretji poskus bo ukinjen, je morda najbolj odmevna novost, o kateri bodo poslanci odločali jutri, ko nameravajo na zadnji seji pred volilnim tednom novelirati zakon o izvršbi in zavarovanju.

Doslej so na dražbah v prvem poskusu sodišča stanovanja in hiše in druge nepremičnine morala ponuditi po polni ocenjeni vrednosti.

Te dražbe so bile uspešne v manj kot petih odstotkov primerov, zaradi česar je pravosodno ministrstvo predlagalo ukinitev prvega poskusa.

Nepremičninskih izvršb vse več

Pred poslanci je že deseta novela petnajst let starega zakona o izvršbi. Cilj tokratne je, kot pojasnjuje vlada, predvsem doseči hitrejše postopke in razbremenitev sodnikov. Še posebej problematično je, so ocenili, področje nepremičninskih izvršb, kjer je število novih zadev lani presegalo število rešenih, pričakovani čas do rešitve primera pa je bil v povprečju lani kar 28 mesecev.

S številkami:

* leta 2012 je bilo sproženih 10.778 nepremičninskih izvršb, rešenih je bilo 10.957, še 25.029 je ostalo nerešenih,

* leta je bilo prejetih 11.814, rešenih 11.104 zadev, število nerešenih nepremičninskih izvršb pa je naraslo na 25.739.

Zakaj bi plačevali cenilce, če imamo Gursove ocene?

Pred jutrišnjim odločanjem zbora so poslanci sicer že razpadle koalicije danes novelo v odboru za pravosodje s številnimi dopolnili potrdili brez glasu proti iz desnih strank (SDS, SLS, NSi).

Precej praktičnega predloga odvetniške zbornice, da bi zakon kot osnovo za prodajo teh nepremičnin, če nihče ne zahteva dodatne cenitve, določil kar vrednost po Gursu, s čemer bi se izognili stroškom cenilcev, ki se za stanovanje začnejo pri 600 do 700 evrih, in času za izvedbo teh cenitev, pa v novelo niso vključili, čeprav je predlog izrecno podprl državni svet. Dopolnila s to vsebino nobena poslanska skupina ni predlagala.

Odvetniška zbornica je opozorila tudi, da ni jasno, zakaj vlada ob prodajah na javnih dražbah uvaja kot dodatno možnost prodajo z zbiranjem obvezujočih ponudb, kar bo po njihovi oceni le povečalo obremenitev sodišč in sprožilo dodatne zaplete, nepremičnin, ki je ni mogoče prodati na javni dražbi, pa tudi z zbiranjem zavezujočih ponudb ne bo mogoče. Vlada je kot razlog sicer navedla, da bi se z dodatnim instrumentom izognili občasnim goljufijam na javnih dražbah.

Nenavadno malo interesa za polemike

Pomisleke, ki jih poslanci v odboru niso upoštevali, so v odvetniški zbornici imeli tudi, da bi po novem lahko, če je nepremičnina v solastništvu več oseb, v izvršbi to prodali v celoti, če bi se strinjali vsi solastniki. Po mnenju odvetniške zbornice nova ureditev ni dodelana in niso jasne vse procesne in materialne posledice za solastnike.

Z novelo namerava jutri državni zbor v postopkih izvršb uvesti še vrsto drugih novosti, da bi zagotovili hitrejše in bolj učinkovite postopke, s čemer bi zmanjšali sodne zaostanke, ki so v več kot polovici primerov prav iz področja izvršb.

A je o tem, da bodo novosti to res pomenile, slišati kar nekaj pomislekov, tudi, da bodo posledica predvsem statistično lepši podatki o delu sodišč in poslabšan položaj upnikov v postopki izterjave dolgov.

A posebnih razprav in polemik med poslanci danes  presenetljivo skoraj ni bilo, zato je predsednik odbora za pravosodje Branko Grims (SDS) o noveli in množici dopolnil, ki jih je vložila DL, lahko skoraj bliskovito izpeljal vsa glasovanja.