Tiskane izdaje
Ljubljana - Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane je pisan tako, da teoretično izključuje slabo tretjino dijakov, ugotavljajo ravnatelji, združeni v zvezi srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Čeprav podpirajo zamisel o toplem obroku, v javnem pismu opozarjajo na »kolateralno« škodo, ki jo prinaša tako hitro uveljavljanje zakona. Po vseh šolah ne morejo zagotoviti ustreznih higienskih razmer, zaradi daljših odmorov se pouk zavleče, to povzroča težave tistim, ki so odvisni od javnega prevoza. Dijaki se bodo precej časa zadrževali zunaj šole, če se bodo prehranjevali v njeni bližini, je v javnem pismu opozorila predsednica zveze Fani Al-Mansour.
Direktor direktorata za srednje šole na šolskem ministrstvu Janez Mežan meni, da so očitki pretirani in da je vse »stvar organizacije«: »Imamo pač takšne in drugačne ravnatelje, nekateri so sposobni zadeve organizirati dobro, drugi manj.« Prepričan je, da je treba v ureditev vložiti le nekaj truda. Tudi šole, ki nimajo telovadnic - in teh je kar nekaj, tudi v Ljubljani -, morajo izvajati športno vzgojo razmeram primerno, poudarja. Srednje šole so že doslej morale pripraviti prehrano za dijake - po en obrok, le da ne nujno toplega. Novost je le, da država zdaj malico sofinancira z 2,42 evra. Glede podaljšanja pouka pa: dijaki so morali imeti po zakonu že doslej najmanj polurni glavni odmor, zato se je šolski čas podaljšal za največ 15 minut.
Subvencionirana tudi hladna malica?
Pri iskanju primernejših rešitev ravnatelji predlagajo, da bi država subvencionirala tudi hladno malico. Jasnega odgovora, ali je to glede na zakon, ki izrecno predvideva topli obrok, vsaj v prehodnem obdobju mogoče, odslej niso dobili. Toda na naše vprašanje o tem, Janez Mežan ni povsem zanikal te možnosti: »Poudarek na zdravem obroku.« To je lahko bogatejša solata in vsake toliko časa burek. Ravnatelji bodo morali v prehodnem obdobju najti ustrezno kombinacijo, meni. O tem, ali obrok ustreza vsem normativom, bo presojala šolska inšpekcija v sodelovanju z inštitutom za varovanje zdravja. Inšpekcijo bodo na šole poslali le, če bodo prejeli prijavo o hujši kršitvi, v prvih tednih uveljavljanja zakona pa zagotovo ne, zagotavlja.
Ministrstvo je v anketi, izvedeni še pred sprejetjem zakona, ugotovilo, da 16 odstotkov šol nima pogojev za uvedbo toplega obroka, natančnega pregleda nad aktualnimi razmerami še nima. Po Mežanovih besedah je ta odstotek zdaj nižji, ker je v zakonu predvidena možnost, da prehrano organizirajo blizu šole, za kar takrat na šolah še niso vedeli. Nedavna anketa zveze srednješolskih ravnateljev je pokazala, da je število šol, ki v celoti ali v posameznih podrobnostih ne morejo slediti novemu zakonu, »omembe vredno«. Vzroki so različni, največkrat je to pomanjkanje prostora in neodzivnost dobaviteljev. Ljubljanska dijaška skupnost je, denimo, sporočila, da bo po njihovih podatkih brez toplega obroka ostalo približno šest tisoč dijakov na njihovem območju.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
