Tiskane izdaje
Ljubljana – Zdravstvena reforma bo po žepu udarila predvsem premožne in upokojence, ki bodo v zdravstveno blagajno vsako leto vplačali na desetine milijonov evrov več kot danes.
Zaposlenim s povprečno plačo in malo premoženja, ki nosi pasivne dohodke, zdravstvena reforma do njene vpeljave leta 2019 ne bo povzročala neprespanih noči. »Za zaposlene se ne spremeni nič, saj njihove prispevne stopnje ostajajo nespremenjene,« so dejali na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc.
Izpostavljeni upokojenci
Infografika: Delo
Nova prispevna stopnja v višini 6,36 odstotka se na drugi strani napoveduje tistim, ki ustvarjajo prihodke s svojim premoženjem bodisi od najemnin, dividend, kapitalskih dobičkov bodisi od obresti, iz katerih prihodki bodo oproščeni plačila, če bodo nižji od 1000 evrov. Samo s tem ukrepom naj bi v blagajno zavoda za zdravstveno zavarovanje kapnilo okoli 45 milijonov evrov dodatnega denarja.
Premožni, predvsem tisti, ki služijo 5400 evrov neto na mesec in več – teh je v Sloveniji po zadnjih podatkih malo več kot 5200 –, bodo ob tem udarjeni po žepu še z višjim zneskom za dopolnilno zavarovanje ali zdravstveno nadomestilom po novem. Na leto bodo na račune ZZZS plačali 900 evrov, to je dobrih 550 evrov več kot danes. Nekdo s plačo, ki najmanj petkrat presega povprečje, in pasivnimi prihodki v višini 10.000 evrov bi tako v enem letu v zdravstveno blagajno vplačal skoraj 1100 evrov več kot danes, vendar si od tega ne bi mogel obetati nič boljše zdravstvene oskrbe od večine, ki bo plačevala manj. Pri zdravstvenem nadomestilu čaka presenečenje tudi tiste, ki doslej prostovoljno niso plačevali dopolnilnega zavarovanja ali pa ga niso zmogli. Letni račun zanje bo znašal 240 evrov, kar pomeni, da bodo imeli 20 evrov nižji razpoložljiv dohodek na mesec.
»Učinki predlaganih sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja na proračun so ocenjeni v višini okoli 260 milijonov evrov, ki se bodo pokazali v državnem proračunu postopoma v štirih letih,« so na ministrstvu za zdravje povzeli učinke sprememb, ki jih prinaša zdravstvena reforma od uvedbe enotne prispevne stopnje, prispevka na pasivne prihodke do določenih proračunskih transferjev in učinkov omejitve trajanja pravice do nadomestila plače za čas bolniške na eno leto.
Infografika: Delo
ZZZS lahko v štirih letih pričakuje 811 milijonov evrov več prihodkov, in to brez upoštevanja novega vira iz zdravstvenega nadomestila, ki pravzaprav pomeni prelivanje denarja od zavarovalnic iz dopolnilnega zavarovanja. Znesek tega je za leto 2019 ocenjen na slabih 470 milijonov evrov.
Zdravstvena
Pri omenjenih spremembah se je težko znebiti občutka, da gre predvsem za pretakanje denarja v progresivni maniri davščin, kot je dohodnina. Da gre pravzaprav za davčno reformo, ki dodatno obremenjuje bogate in nekoliko razbremenjuje manj premožne. Davčni primež, ki pove, koliko denarja ostane na računu zaposlenemu, se bo za bogatejše s to reformo še bolj privil. Zakaj bi torej govorili o davčni reformi zgolj tedaj, ko se polni proračun z obdavčevanjem zaposlenih in se s sredstvi gradijo ceste, šole, plačujejo javni uslužbenci, ko se denar porabi za zdravstvo, pa je to zdravstvena reforma.
Gre torej za davčno ali zdravstveno reformo? Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo: »Nikakor ne moremo govoriti o davčni reformi, niti o davčnem prestrukturiranju, saj gre le za spremembe v zdravstvu oziroma neposredno na področju zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ne posegata v davčno ureditev.«
Infografika: Delo
Na ministrstvu tako poudarjajo, da gre za spremembe na štirih glavnih področjih, in sicer pri opredelitvi zdravstvenih pravic, zavarovanih osebah in uveljavljanju pravic, statusu in pristojnosti ZZZS ter virih financiranja zdravstvenega zavarovanja: »Predlagamo spremembe na vseh področjih zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.«
