Tiskane izdaje
Ljubljana – Katastrofalne bivanjske razmere v številnih romskih naselij so dovolj velik razlog, da se je danes v novi sestavi, v prostorih ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani, le sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti, ki jo odslej vodi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Več dela na terenu bo pripomoglo k izboljšanju življenjskih razmer romske manjšine, bi lahko strnili razpravo vladne komisije, ki želi biti v tem mandatu učinkovita.
Že v četrtek bo predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, skupaj z vodjo urada za narodnosti Stankom Baluhom in Francijem Žoharjev iz ministrstva za pravosodje in javno upravo, začel pregledovati uresničevanje projektov, s katerimi so občine uspešno kandidirale na letošnjem javnem razpisu za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Začeli bodo v Beli krajini in po dolenjskih občinah in nato v Prekmurju.
Romi na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini živijo v 57 naseljih in v večini primerov v slabih bivanjskih razmerah – tudi brez vode in elektrike. Večina naselij nima urejenega lastništva, saj so lastniki zemljišč zasebniki, v lasti občine ali države je 14 naselij, v 13 primerih so delni lastniki zemljišč Romi in samo v petih primerih so lastniki zemljišč večinoma Romi. Na seji komisije je padla odločitev, da je treba zemljišča v državni lasti prenesti v last občinam, ki naj potem z občinskimi prostorskimi akti poskrbijo za legalizacijo romskih naselij.
Na vprašanje Dela, kaj lahko dolenjski Romi pričakujejo od njegovega predsedovanja komisiji, je minister Bogovič odgovoril, da so vsi nakopičeni problemi lahko rešljivi v sodelovanju z občinami, državo in okoliškimi prebivalci. Na državnem nivoju pa bo povezal vsa pristojna ministrstva za učinkovito reševanje nastale situacije.
Na vprašanje, ali se bo zavzel za spremembo zakona o romski skupnosti, kjer ima zdaj Zveza Romov Slovenije v 21-članskem Svetu romske skupnosti dvetretinjsko večino (neposredno izvoljeni predstavniki Romov v 20 občinah pa zgolj sedem, brez predstavnikov v tej krovni romski organizaciji pa so dejavno romska združenja op. p.), je Bogovič odgovoril, da v kolikor želijo predstavniki Romov izboljšati položaj romske skupnosti, morajo najprej urediti medsebojne razmere.
»Sam sem tudi videl nekatere dopise, zato je treba tem stvarem priti do dna in tudi javno spregovoriti. Med različnimi romskimi združenji pa je treba vzpostaviti bolj ustvarjalno vzdušje, kakor je zdaj,« je prepričan Bogovič.
Predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer je med razpravo komisije opozorila, da se njihovih sej štirje romski svetniki ne udeležujejo, čeprav prihajajo iz okolja, kjer so bivanjska razmere najbolj pereča. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je prepričan, da so za spore med Romi krivi »tudi zunanji dejavniki«. Bogovič pa je napovedal ustanovitev komisije za spremembo zakona o romski skupnosti, ob čemer je nekaterim članom SRS malce zastal dih, saj doslej na tem področju niso storili ničesar.
