Tiskane izdaje
Bohinjska Bistrica – Peščica Bohinjcev, ki nočejo dati soglasja za ureditev novega smučišča nad Bohinjsko Bistrico in s tem zavirajo največjo, 50 milijonov evrov vredno naložbo v slovenski zimski turizem, ima vse več nasprotnikov tudi med domačini. Ti na zaviralce urejanja smučišča gnev zlivajo na spletnih družabnih omrežjih, odkrito jih zavračajo tudi v kraju.
Vprašanje ni ali bodo v Bohinju dobili novo smučišče ali ne, ampak le, kdaj bo novo smučišče zaživelo, je dejal idejni vodja projekta Boštjan Čokl, ki pravi, da zdaj, ko so v projekt vložili že več milijonov evrov, poti nazaj ni več. Če bi letos hoteli urediti zgolj proge na območju nekdanjega smučišča Kobla, bi morali začeti graditi najkasneje junija.
Če ne bo šlo drugače, bodo do služnosti in s tem pravice za gradnjo smučarskih naprav prišli s postopkom razlastitve, ki ga omogoča zakonodaja, pojasnjuje Čokl. Država je s tem, ko je podjetju 2864 Bohinj, ki ga je ustanovil skupaj z italijanskim proizvajalcem smučarskih naprav Leitner, lani podelila koncesijo za opravljanje žičniške dejavnosti, tudi ugotovila, da za obratovanje žičniške naprave obstaja javni interes, je poudaril Čokl.
Domačini navdušeni
Na vprašanje, zakaj postopkov razlastitve še niso sprožili, čeprav so jih napovedali že lansko jesen, je odgovoril, da so ohranjali upanje na dogovor. Kot pravi, so pri posameznikih že začeli postopke, kot jih za razlastitev predvideva zakon (obvestila, vročitev, sodna cenitev zemljišč s terenskimi ogledi). Večja težava je agrarna skupnost Ravne, ki ima člane tudi na drugem koncu sveta, zato bo pridobivanje njihovega soglasja lahko zelo dolgotrajno.
Med nedavno javno predstavitvijo se je pokazalo, da ima projekt med Bohinjci veliko podporo. Večina je v veliki investiciji prepoznala priložnost, je dejal župan Franc Kramar, ki opozarja, da hkrati med ljudmi narašča ogorčenje zaradi nasprotovanja peščice domačinov, ki soglasja iz različnih razlogov nočejo dati.
Nasprotniki gradnje smučišča javno ne želijo nastopati z imeni, v neformalnih pogovorih pa so navedli nekaj glavnih razlogov. Nekateri zahtevajo izvzetje posameznih parcel iz koncesije, legalizacijo črnih gradenj, spremembo namembnosti zemljišč, neomejeno število smučarskih vozovnic za bodoče smučišče po zelo nizki ceni, zahteve po ekskluzivni organizaciji smučarske šole, ureditev sankaške proge na smučišču in podobno. Čokl za njihove zahteve pravi, da nekatere presegajo njegove pristojnosti, izsiljevanje za poceni vozovnice pa se mu zdi povsem nesprejemljivo.
Zahtevo za ekskluzivno organizacijo smučarske šole je Čokl zavrnil z vprašanjem: »Kdo bo vračal kredite?« Kot pravi, bodo za projekt pridobili 20 milijonov evrov po zakonu o spodbujanju tujih investicij, o katerih bo neposredno odločala vlada, 20 milijonov evrov bodo zagotovili z bančnim posojilom, preostanek pa bo prispevalo podjetje Leitner. Ker imajo finančno močnega partnerja, Čokl kljub negotovim gospodarskim in političnim razmeram v državi ne pričakuje težav s pridobivanjem posojila v Sloveniji ali v tujini.
Šikaniranje nasprotnikov
Smučišče povečuje interes vlagateljev za Bohinj, je dejal Čokl in potrdil, da se z angleškim skladom, ki ga ni želel imenovati, dogovarjajo za dolgoročno vlaganje. »Iščemo družbenika s kapitalom, da bo porinil celo destinacijo naprej«, je dodal. Ob tem priznava, da ima njegov Bohinj Park Eko hotel še vedno likvidnostne težave. »Hotel posluje uspešno, vendar je breme bančnih posojil še preveliko, zato se z bankami dogovarjamo o reprogramu.«
Proti peščici, ki nočejo dati soglasja – večino, približno 150, so jih investitorji že pridobili –, so se Bohinjci obrnili na družabnem omrežju Facebook, kjer imajo profil »V podporo novemu smučišču 2864«. Čokl trdi, da s tem ni povezan. Kot smo izvedeli, nekateri Bohinjci nasprotnike smučišča gledajo postrani ali celo ignorirajo tudi v vsakdanjem življenju, saj morajo denimo v lokalih in trgovinah dlje čakati na postrežbo.
