Bohinjci zahtevajo spremembo zakona o TNP

Bohinjski župan Franc Kramar meni, da je zakon neoperativen, zaradi njega z gozdovi nimajo koristi, le obveznosti.

Objavljeno
26. september 2012 16.58
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Bohinjska Bistrica - V Bohinju niso zadovoljni z izvajanjem zakona o TNP, saj nekatere določbe niso uresničene, v nekaterih primerih pa je zakon za domačine neoperativen, je prepričan župan Franc Kramar, ki je zato za današnjo sejo občinskega sveta pripravil pobudo o začetku postopka za spremembe zakona o TNP.

»V osrednjem območju TNP se ne da nič delati, nadzora in kontrol ter različnih dovoljenj pa je preveč,« je pred časom dejal Pavel Zalokar, predsednik krajevne skupnosti Stara Fužina in bohinjski občinski svetnik, sicer pa lastnik gozda v osrednjem območju TNP.

Opozoril je, da od gozda, razen obveznosti do države in plačevanje davkov, nima nič. Ker gre za splošno težavo v Bohinju, župan Kramar predlaga spremembo zakona.

Ministrstvo pripravlja mnenje in obrazložitve

S pobudo lastnikov gozdov v Bohinju so seznanjeni, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje in dodali, da pripravljajo strokovno mnenje in obrazložitve, v katerih primerih je sečnja oziroma gospodarjenje možno in kako uveljavljati oprostitve.

Praviloma je bilo pri določanju varstvenih območij upoštevano dejstvo, da so v prvem območju v veliki večini samo rezervatni ali varovalni gozdovi, kjer tudi sicer po gozdarski zakonodaji sečnja in gospodarska raba praktično ni možna, so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da zaradi tega obstaja sistem uveljavitve oprostitve plačevanja katastrskega dohodka za tiste gozdove, kjer gospodarjenje ni možno.

Ministrstva si podajajo smučišče Vogel

Državni prostorski načrt (DPN) za smučišče Vogel bi moral biti v skladu z zakonom o TNP sprejet že lani, vendar pobude za pripravo DPN na direktoratu za prostor na ministrstvu za infrastrukturo in prostor še niso prejeli. Kdo oziroma katero ministrstvo bi moralo izdelati pobudo, nismo izvedeli ne na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ne na ministrstvu za infrastrukturo in prostor niti na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

S slednjega so nam sporočili le, da »vaša vprašanja sodijo v pristojnost ministrstva za infrastrukturo in prostor ter ministrstva za kmetijstvo in okolje«. »Od aprila 2011 do danes direktorat za prostor ni bil vključen v morebitne dodatne aktivnosti, ki jih v zvezi s pripravo DPN izvaja direktorat za okolje niti z njimi ni seznanjen«, so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pozornost preusmerili na ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Usklajevanja kljub trudu niso prinesla sadov

Pobudnik izdelave DPN mora namreč tudi financirati njegovo izdelavo, očitno pa se ministrstva obveznosti izmikajo. »Ker ministrstvo za gospodarstvo vloge pobudnika v mandatu prejšnje vlade ni sprejelo, se medresorska usklajevanja glede določitve nadaljujejo«, je za Delo novembra lani povedala vodja službe za odnose z javnostmi na takratnem MOP Darija Dolenc, usklajevanja pa, kljub temu da so se »izjemno trudili«, niso prinesla sadov.

Lani so razlog za zamudo pri pripravi DPN za Vogel iskali v »številnih objektivnih okoliščinah«, medtem ko pojasnila o razlogih za zamudo tokrat nismo dobili, prav tako nismo uspeli izvedeti koliko bi sploh stala izdelava tega načrta.

Direktor smučišča Vogel Boštjan Mencinger je dejal, da ne nameravajo izdelovati posameznih projektov za vlaganja v posodabljanja naprav, saj jih ne bodo delali na zalogo. Projekte bodo izdelali, ko bodo izdelane podlage, to je DPN, je še dodal in opozoril, da je izdelava DPN kot tudi financiranje izdelave DPN obveznost države. Hkrati se strinja, da splošne gospodarske razmere večjim vlaganjem za zdaj niso naklonjene.

Za selitev sedeža TNP 
ni denarja

»Če bodo zagotovljene realne, finančne in prostorske možnosti bodo v javnem zavodu TNP na podlagi usmeritev matičnega resorja pristopili k realizaciji določil zakona. Zakon predvideva selitev do konca leta 2015. V tem trenutku, glede na finančno stanje v naši državi, selitev sedeža ne bi bila smiselna«, so se na kritiko Franca Kramarja, da je bila zakonska določba o selitvi sedeža TNP v Bohinj sprejeta s figo v žepu, pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Martin Šolar, direktor TNP, pravi, da se zakon v večjem delu izvaja in priznava, da so nekatere zaveze iz zakona ostale neuresničene. V zvezi s predpisano selitvijo sedeža TNP v občino Bohinj pravi, da jo bodo izpeljali, ko bodo vedeli, kam se bodo selili in kdo bo selitev plačal, hkrati pa je še dodal, da bi morala biti pri tem bolj aktivna tudi občina Bohinj.