Boj za čist zrak je tek na dolge proge

Celje – V Zagorju je bila v že prvih treh mesecih leta 24-urna mejna koncentracija prašnih delcev (PM10) 50 mikrogramov na kubični meter zraka presežena 36 dni. To je za dan več, kot bi smela biti v vsem letu. Ko se bo jeseni začela kurilna sezona, bodo do konca leta to omejitev prekoračili vsaj še v Celju in Trbovljah, verjetno pa tudi v Novem mestu, Mariboru in Ljubljani.

Na primeru prašnih delcev, ki spadajo med najbolj nevarne za človekovo zdravje, smo preverili, kolikšen napredek je bil v zadnjih letih dosežen pri izboljševanju kakovosti zraka v najbolj onesnaženih slovenskih mestih in krajih.

Agencija RS za okolje (Arso) je začela verjetnost preseganja mejne vrednosti onesnaženosti zraka z delci PM 10 na začetku lanskega leta napovedovati za Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Mursko Soboto, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Za ta mesta je vlada decembra 2013 sprejela odloke o načrtu za kakovost zraka, odlok za Ljubljano pa je v sprejemanju, a Arso za prestolnico že objavlja napovedi. Ker koncentracije PM10 v topli polovici leta praviloma ne presegajo mejnih vrednosti, je Arso s 1. majem ukinil dnevno napovedovanje, uvedel pa ga bo spet 1. oktobra.

Na agenciji pravijo, da preseganj na nobenem merilnem mestu v državi letos izjemoma ni bilo že aprila. »Na razmeroma nizko onesnaženost zraka je vplivalo precej spremenljivo vreme s pogostimi padavinami ter dobro prevetrenostjo dolin in kotlin. Temperatura je bila višja kot v zimskih mesecih, kar pomeni manjše izpuste zaradi ogrevanja,« je povedal Andrej Vuga. Podatke o preseganjih Arso objavlja na svoji spletni strani, če pričakujejo preseganje dnevne mejne vrednosti PM10, pa so dolžni obvestiti javnost.

V Celju napredujejo počasi

Odloki o načrtu za kakovost zraka naštetih mest so si podobni in v Celju smo hoteli izvedeti, ali predpis daje kakšne rezultate. Celjski odlok uvršča celotno mestno občino v območje največje obremenjenosti z delci PM10. Občina je za dodeljevanje subvencij gospodinjstvom za energetsko obnovo stavb in zamenjavo kotlov določila predele z možnostjo daljinskega ogrevanja ali ogrevanja na plin, ki imajo prednost pri subvencijah.

Nina Mašat Strle z Mestne občine Celje na vprašanje, kako bo Celje preprečilo, da bi letos preseglo število dovoljenih dni s preseganjem mejne vrednosti PM10, odgovarja, da je onesnaženost zraka z delci kompleksen okoljski problem, ki ga ni mogoče rešiti s hitrimi ukrepi. Glavni viri emisij prahu so tudi v Celju kurišča, promet in industrija. »Zlasti zmanjševanje emisij iz kurišč in prometa je finančno in organizacijsko zahtevno, saj gre za razpršene vire z nizkimi izpusti, ki veliko bolj onesnažujejo nižje plasti zraka. Dodatno onesnaženje z delci PM10 z 19 odstotki prispeva tudi daljinski transport.« Potem pa je tu še neugodna kotlinska lega mesta s temperaturnimi inverzijami. Delci se ob stabilnem in suhem vremenu v zraku zadržujejo več dni.

Mestna občina in vlada sta šele lani sprejeli triletni program ukrepov, ki naj bi bil financiran tudi z evropskimi sredstvi, ukrepe za zmanjšanje emisij iz prometa pa bodo začeli izvajati let 2016. »Zato ocenjujemo, da bo letos število preseženih dni z delci PM10 še višje od dovoljenega.«

Občina se tudi težko odziva na podatke o preseganju, saj so ti praviloma znani šele dan pozneje, kar velja tudi za druge onesnaževalce, na primer žveplov in dušikov dioksid. O tem medijev posebej ne obvešča, saj podatke objavlja agencija. »Na pobudo enega od celjskih vrtcev pa bomo javnost in javne zavode jeseni začeli dodatno obveščati o onesnaženosti zraka,« še pravi Nina Mašat Strle.

Zmanjšali porabo energije

Na celjski mestno občini ne premorejo zbirnih podatkov o višini dodeljenih subvencij in proračunskih sredstev za zmanjševanje onesnaženosti zraka, saj gre za različne vire in namene, od energetske prenove javne razsvetljave in stavb do subvencij za izboljšavo kurilnih naprav, ki jih dodeljuje občinsko podjetje Energetika Celje. Doslej so tako porabo energije za ogrevanje znižali za 14 odstotkov, s tem pa so bili zmanjšani tudi izpusti prašnih delcev.

Škodljivega in nevarnega prahu je v ozračju vendarle vsako leto manj. Število dni s preseganjem delcev se zmanjšuje vse od leta 2010. Izjema je bilo leto 2011, ko so bila zaradi vremenskih razmer preseganja pogostejša po vsej Sloveniji. A danes povprečne letne koncentracije delcev PM10 nikoli več ne presežejo tistih iz leta 2006.