Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministru Goranu Klemenčiču je na ustavnem sodišču uspela pomembna zmaga v njegovem prizadevanju za celovito ureditev sodnega izvedenstva in cenilstva. Sodni izvedenci in cenilci se, ko nastopajo na trgu, ne morejo sklicevati na svoj uradni status.
Da s takšno ureditvijo ni nič narobe, je soglasno pritrdilo ustavno sodišče. Državni svet je namreč izpodbijal rešitev zakona o sodiščih, ki ureja, kdaj se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, sklicevati na ta status. Zdaj velja, da se nanj ne smejo opirati takrat, kadar dajejo izvide, mnenja ali cenitve na zahtevo stranke zaradi obrambe njenih pravic. Se pravi takrat, kadar ne delajo za sodišča ali druge državne organe, ampak po naročilu stranke, kar pomeni, da nastopajo na trgu.
Takšna ureditev ni v neskladju z ustavo. Pri osebah, ki so imenovane za sodnega izvedenca ali cenilca, je treba ločevati, tako deveterica ustavnih sodnikov pod predsedovanjem Jadranke Sovdat, »med položajem, ko te osebe delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, in položajem, ko dajejo izvide, mnenja ali cenitev na zahtevo sodišča ali upravnega organa«.
Ko to počnejo, so v pomoč državi, ko pa prosto nastopajo na trgu, opravljajo gospodarsko dejavnost. In v teh primerih se ne morejo sklicevati na svoj »sodni« status, kar v praksi pomeni, da na mnenja in cenitve, ki jih izdajajo za stranke, ne morejo pritisniti sodnega žiga, iz katerega je razvidno, da so (tudi) sodni izvedenci ali cenilci. Takšen žig praviloma tudi pomeni, da lahko svoje storitve lažje tržijo in obračunavajo dražje.
Pomemben mejnik
Pravosodni minister Goran Klemenčič, ki načrtuje celovito ureditev sodnega izvedenstva, cenilstva in tolmačenja, je z odločitvijo ustavnega sodišča zelo zadovoljen. Pravi, da je ta »pomemben mejnik v razumevanju položaja, pomena in statusa sodnih izvedencev in cenilcev. Njihova temeljna naloga je zagotavljanje strokovne pomoči sodiščem in drugim državnim organom pri strokovnih vprašanjih, o katerih sami ne morejo presoditi oziroma jih ocenjevati. Z zakonsko omejitvijo sklicevanja na ta status, ko nastopajo na trgu, pa to ne pomeni, da je zakonodajalec posegel v obseg njihove dejavnosti, ki jo ta oseba lahko opravlja.«
Pravičniki
Na pravosodnem ministrstvu so pripravili izhodiščne teze za nov zakon o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih, katerih cilji so zagotavljanje večje kakovosti mnenj, cenitev in tolmačenj ter krepitev odgovornosti izvedencev, cenilcev in tolmačev. Iz tez med drugim izhaja, da se jim ukinja imenovanje za nedoločen čas (po novem naj bi bili imenovani za šest let), prošnje za podaljšanje licenc naj bi bile pod večjim drobnogledom, disciplinske sankcije naj bi bile različne (od opomina do trajne razrešitve).
Teze tudi določajo, kdaj izvedenci, cenilci in tolmači nastopajo v vlogah, za katere jih zaprosijo sodišča ali upravni organi, kakšen drug zakon ali uredba pa bosta predpisala, kdaj ne nastopajo kot pomočniki sodišč. Ko namreč nastopajo v tej vlogi, lahko s svojim znanjem bistveno pripomorejo h kakovosti odločanja sodnika in s tem k pravičnosti v družbi.
Na ministrstvu si sicer ne delajo utvar, da lahko samo z zakonom preprečijo anomalije, ki se dogajajo. V zadnjem času so predvsem odmevali izrazito nasprotujoča si izvedenska mnenja v primerih Radan, Supančič in Novič ter različne cenitve prestižnih zemljišč, ki naj bi šle na roko naročnikom cenitve zato, da so dobili ugodnejša posojila. Posebej sta odmevala tudi primer cenitev zemljišč na trasi Pragersko–Hodoš in primer Mesesnel ter cenilčevo ocenjevanje vrednost umetniških del, ki so bili ponaredki.
Krepitev moči kvazistrokovnjakov
V Združenju sodnih cenilcev in izvedencev Slovenije za gradbeno stroko (Sicgras), ki je eden od pomembnih sogovornikov pravosodnega ministrstva tudi pri sprejemanju nove zakonodaje, pravijo, da je veljavna zakonska rešitev, ki ji je pritrdilo ustavno sodišče, v škodo sodnih izvedencev in cenilcev, »saj kot priznani strokovnjaki ne smejo uveljavljati svojega statusa v primerih, ko se nanje obračajo posamezniki ali civilne organizacije. Pri uporabnikih je zato nastala zmeda, saj se je posredno okrepil položaj kvazistrokovnjakov, nad katerimi ni nikakršnega nadzora in lahko zdaj izrabljajo neurejene razmere.« Te pa so v škodo pravnega varstva ljudi.
Zato v združenju z odločitvijo ustavnega sodišča niso zadovoljni, bolj so s tem, da je mogoče neurejeno stanje odgovorne končno pripeljalo do ugotovitve, da je na tem področju nujno narediti red in zadeve sistemsko urediti.
