Boj za študente

Sodeč po včerajšnji vladni odločitvi bo letos prekinjen dosedanji niz povečevanja števila razpisnih mest v visokem šolstvu. Za redni študij bo sicer razpisanih 522 mest več kot lani, toda še več, 664, jih bo v primerjavi z lani odvzetih izrednemu študiju. Hkrati s tem zmanjšanim številom skupnih vpisnih mest pa bo letos v Sloveniji znova nekaj več visokošolskih zavodov.

Tako ni treba prav veliko ugibati, od kod prava visokošolska razpisna drama, ki smo jo lahko spremljali v minulih tednih in katere – srečen? – izid bodo čez nekaj dni že prebirali letošnji maturanti.

Razlog bolj in manj glasnih protestov vodstev univerz in prizadetih fakultet je bilo seveda predvideno znatno zmanjšanje vpisnih mest na nekaterih fakultetah, ki izvajajo programe, kjer je – po mnenju vlade in ne kandidatov – študentov pri nas že preveč.

Vsekakor pa »preveč« ne velja za oceno skupnega števila študentov. Nasprotno. Pred nekaj manj kot dvajsetimi leti se je namreč krivulja slovenske rodnosti obrnila navzdol. Posledice tega se kažejo – in se predvsem še bodo pokazale – na najrazličnejših področjih, med katerimi bo tudi letošnje predvideno število študijskih kandidatov, ki jih bo, če se jim ne bo pridružilo kaj več starejših letnikov, skoraj 2000 manj kot lani.

Univerze in drugi visokošolski zavodi se tega seveda dobro zavedajo, vlada pa tudi. Prvi se trudijo ohraniti svoja vpisna mesta, ki so tudi pri rednem študiju še vedno glavno merilo za pridobitev javnih sredstev. Vlada pa naj bi hkrati upoštevala zmanjšanje vpisne generacije, vpisne želje visokošolskih institucij in svojo strateško politiko, ki je usmerjena tudi v širitev visokošolskih središč v Sloveniji.

To, da je vlada brez popravkov sprejela Zupanov predlog razpisa visokošolskih mest v prihodnjem akademskem letu, pa bi gotovo lahko vsaj na vladni strani prišteli med pomembnejše dosežke tega ministra v dosedanjem mandatu, kjer vsaj v prvem letu ni manjkalo njegovih bolečih porazov. Toda očitno se je minister pri tem tudi marsikaj naučil.