Kozarišče – »Dokler ne bomo dobili odgovora, kaj in kako naprej, najemnine ne bomo plačali. Tudi za ceno blokiranja našega računa in razdretja najemne pogodbe,« pravi Tamara Ule, predstavnica podjetja Elgo Nova, najemnika grajskih pristav, v katerih je konec lanskega leta odprl Gostišče Pristave Snežnik. Župan Loške doline pa pričakuje, da bo država snežniški kompleks v celoti prepustila v upravljanje lokalni skupnosti.
Kljub številnim problemom in prošnjam na ministrstvo se nič ne premakne, pravita Tamara in Boštjan Ule. Da je gostišče v pristavah po sklenitvi pogodbe sploh lahko začelo obratovati in tako dodalo piko na i zgledno obnovljenemu gradu Snežnik, so Uletovi vložili še lastnih 56.000 evrov za odpravljanje vsaj najnujnejših pomanjkljivosti. Obnova dveh objektov pristav se je končala tako, da so Uletovi šele po zagonu gostišča ugotovili, da ogrevalna napeljava ponekod ni delala, ponekod je puščala. Komunikacije niso delovale, kot bi morale, gostišče je imelo električno napajanje moči, primerno gospodinjski rabi. Kuhinja je premajhna, greznica ni vodotesna in tudi parkete so morali na novo prebrusiti in naoljiti. Po obisku inšpektorjev se je pokazalo, da gostišče nima ustreznih skladiščnih prostorov, niti vseh zahtevanih protipožarnih ukrepov. A zgodilo se ni nič, tudi inšpektorji se niso vrnili.
Ministrica na obisku
»Verjetno tega denarja, zaradi katerega smo imeli likvidnostne težave vsak mesec razen avgusta, ne bomo več videli. A pomembneje od tega je, kako bomo lahko delali naprej in kaj bo z gostiščem. Lahko bi še dodatno zaposlovali. Ni prav, da bi gostišče zamrlo, saj je grad turistično zanimiv,« je za Delo pojasnila Tamara Ule iz podjetja Elgo Nova, ki je do aprila plačevalo 2755 evrov mesečne najemnine. Gostišče s šestimi stalno in šestimi občasno zaposlenimi gostom ponuja pet apartmajev s 24 ležišči.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je na pobudo župana Loške doline Janeza Komidarja Uletove obiskala pred dvema tednoma. Obljubila je tekoče reševanje težav pri upravljanju kompleksa, tudi posredovanje pri nerešenih zadevah med najemnikom in zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na srečanju so se dogovorili, da bo ministrstvo v desetih dneh pripravilo izhodišča za nadaljnje urejanje zadev. Uletovi odgovora z ministrstva po štirinajstih dneh še niso prejeli.
Na območju pristav je ponoči tema, ker zavod za varstvo kulturne dediščine ne dovoli postavitve svetilk. Teh za časa Schönburgov-Waldenburgov ni bilo, prav tako ne lončnic, ki pa jih Uletovi kljub prepovedi razmeščajo tam, kjer nočejo, da bi vozniki puščali vozila. »Ker ni luči, si niti jaz zvečer ne upam ven, če ne zaradi drugega, zaradi mogočega srečanja z medvedom. Kaj šele naši gostje. Ni urejenega parkirišča, zato ljudje parkirajo kjer koli med drevesi drevoredov,« je povedala Tamara Ule.
Župan Janez Komidar je ministrici predlagal, naj preveri bančne garancije, ki jih verjetno lahko uveljavi zoper nadzornika graditve, na vprašanje, ali bo ministrica to storila, pa odgovora nismo dobili. Ministrstvo za kulturo je v obnovo dveh objektov grajskih pristav vložilo več kot milijon evrov.
Bo grad dobila občina?
Župan pa je bil zadovoljen z obljubo ministrice, da bo proučila možnost, da bi grajski kompleks upravljala lokalna skupnost. »Po naših izkušnjah so lokalne skupnosti, ki živijo s kulturnim spomenikom, boljši upravljavci kot država. Ljubljana je daleč od Snežnika,« je ob obisku za Delo dejala Julijana Bizjak Mlakar. Čeprav je ministrica zatrdila, da bo grad Snežnik še naprej upravljal Narodni muzej, je župan ministrstvo zaprosil za predlog pogodbe o upravljanju kompleksa z gradom vred, priložil pa je tudi predlog upravljanja. »S tem hočemo dokazati, da niti v grad niti v park ali pa na območje pristav nočemo posegati z ničimer, kar bi škodovalo osnovni uporabi objektov. Še naprej bi sodelovali s stroko. Hočemo pa, da kompleks polno zaživi. Izračunali smo, da bi se takšen način vsem tudi finančno izplačal,« je pojasnil Janez Komidar.
Prihodki gradu Snežnik, vstopnine in najemnine, zdaj stroškov ne pokrijejo. Po podatkih Narodnega muzeja so lanski stroški delovanja gradu brez dveh redno zaposlenih, ki ju plača ministrstvo neposredno, znašali 38.900 evrov, prihodki pa 30.700, tako da razliko pokriva Narodni muzej. Stroške bi lahko precej zmanjšali tudi s spremembo energenta za ogrevanje v gradu in v pristavah. »Pristave so sredi gozda, prostore pa ogrevamo z utekočinjenim naftnim plinom. Namesto da bi nas ogrevanje stalo 5000 evrov na sezono, nas stane trikrat več,« je povedala Tamara Ule. Komidar pa je še opozoril, da imata objekta vsak svojo kurilnico, lahko pa bi imela skupno.