Bolj varčno. Tudi bolj varno?

Vse prej kot prijetno je poslušati najrazličnejše komentarje, ki so se v zadnjih mesecih vrstili okrog nove gripe, pri kateri je danes že skoraj pozabljeno prvotno poimenovanje - prašičja.

Objavljeno
02. september 2009 21.50
Diana Zajec, novinarka notranjepolitične redakcije Dela
Diana Zajec
Diana Zajec
Napovedi in ocene o tem, koliko ljudi po svetu naj bi v prihodnje zbolelo zaradi nove oblike virusa pandemske influence tipa A, pa tudi o tem, koliko naj bi jih podleglo tej bolezni, so skrb zbujajoče. Pa so tudi resnične? Upravičene? Je ponavljanje preventivne mantre, po kateri vsakdo med nami sam lahko še najbolje poskrbi za zaščito pred okužbo, če le dosledno skrbi za higieno rok in se, kolikor je le mogoče, zaščiti pred kapljičnim prenosom mutiranega virusa, v praksi obrodilo sadove - ali pa se življenje v povprečju še naprej v dobršni meri odvija mimo higienskega minimuma?

 

Takšna prelomnica, v kateri se ne le ukrepi zdravstvene politike, ampak zlagoma tudi ustroj celotnega državnega kolesja začno prilagajati novonastali, čeprav še povsem neotipljivi in dokaj nepredvidljivi situaciji, je gotovo priložnost za razmislek. Tudi za razmislek o skrbi za lastno zdravje - čeprav se morda sliši klišejsko, pa vendar drži kot pribito.

 

Ni je generacije in ne posameznika, ki bi bil imun za svarila glede nove gripe; odzivi so, jasno, različni. Tako smo, denimo, pogledali, kako mladi o tej danosti razmišljajo v drugi realnosti, v druženju preko socialnih omrežij na spletu - in izvedeli pričakovano: da se nekaterim vse, kar se odvija okrog nove gripe, zdi »bedno« in polno »pretiravanja«, nekateri pa zelo dobro poznajo tako zaščitne ukrepe kot tudi znake bolezni.

 

Spremenjeni ukrepi, po katerih laboratorijska preiskava, ki potrdi ali ovrže sum o obolelosti za novo gripo, v praksi ni več samoumevni usus, ampak postaja redkost, vzbujajo nove dileme. So varčevalni ukrepi (ena preiskava namreč stane 200 evrov) tudi varni? Bo za obolele, pri katerih zdaj ne bo več razlikovanj med, denimo, sezonsko in novo gripo, dovolj dobro poskrbljeno? Je prav, da bodo le še redki bolniki dobivali antivirusno zdravilo (eno izmed dveh obstoječih), ki blaži potek bolezni oziroma prepreči izločanje virusa iz že okužene celice, ima pa (lahko) tudi resne stranske učinke?

 

Strokovna pojasnila so jasna, v glavnem tudi dokaj enotna in predvsem - pomirjajoča. Vsaj za zdaj. Potek bolezni, pred katero strokovnjaki svarijo, zlasti potem, ko bo zdajšnji virus spet mutiral, je (pri nas) za zdaj praviloma blag, obvladljiv in nič bolj skrb zbujajoč kot pri gripi, ki ostaja stalna spremljevalka zimskih dni, ko se ti začno prevešati proti pomladnemu obdobju.

 

Ni panike, bi rekel Švejk. Da razlogov zanjo res še ni, vidimo tudi danes. Ne zmanjka pa argumentov za (bolj) skrbno ravnanje z zdravjem, pri katerem vendarle ne kaže obiti razuma. Pred pandemijo sedanje gripe, ki se je ne sme več reči prašičja, so bile znane tri pandemije svetovnih razsežnosti. Vse je povzročil virus tipa A, torej v osnovi isti, o katerem govorimo tudi danes, najsi je govor o sezonski, o novi ali o (trenutno »pozabljeni«) ptičji gripi. Podatki, po katerih je španska gripa leta 1918 - povzročil jo je podtip H1N1 - zakrivila na desetine milijonov smrti, so srhljivi. Ker je bil pri španski gripi bistveno hujši drugi val, je tudi danes bojazen epidemiologov usmerjena predvsem v morebitno mutacijo nove gripe.

 

Seveda so danes razmere in razmerja v medicini povsem drugačni. Res pa je tudi, da je svet postal bistveno »manjši«, kot je bil še pred stoletjem. Zato je prenos kužnih mikroorganizmov z enega konca sveta na drugega postal hitrejši in, žal, tudi verjetnejši.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela