Boljše razmere za begunce, vendar skrb ostaja

Ljubljana – Ljudje ne prenočujejo več na prostem, v Amnesty International Slovenije odgovarjajo na vprašanje, ali so se razmere za begunce in migrante kaj izboljšale od prejšnjega tedna, ko so nevladne organizacije na premiera Mira Cerarja naslovile odprto pismo.

Štirinajst nevladnih in humanitarnih organizacij je opozorilo, da razmere v Rigoncah, Brežicah, Dobovi in na Šentilju ne ustrezajo niti minimalnim standardom. »Trud vlade spremljamo in cenimo, a ti napori niso glavno merilo. Štejejo rezultati, torej da begunci dobijo dostojno oskrbo. Po poročanjih s terena pa ljudje pred avstrijsko mejo več ur ostajajo brez hrane in vode,« je včeraj dejala Metka Naglič iz AIS. »V zadnjih dneh ne opažamo prenočevanj beguncev na prostem, tako da zdaj niso najhujše razmere. Verjetno zaradi boljše koordinacije med državami in nekoliko manjšega priliva beguncev. Vendar ostaja skrb, saj še ni zagotovil, da bi lahko država v primeru ponovnega večjega števila beguncev zadostno povečala kapacitete, da ljudje ne bi bili prisiljeni ostati na prostem,« je opozorila predstavnica AIS. V pismu, objavljenem 28. oktobra, so zapisali, da bodo civilnodružbene organizacije preučile možnost vložitve urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, če ne bo sprememb. Ali še razmišljajo o tem? »Tožba na ESČP bi bila lahko opcija, če bi oblasti znova dopustile takšne razmere, kot so bile,« je odgovorila Metka Naglič. Po mnenju podpisnic pisma so bile razmere v Sloveniji enake, če ne celo slabše kot v primeru Lampedusa, ko je ESČP obsodilo Italijo.

Nekateri strokovnjaki za mednarodno pravo pa dvomijo, da bi bile nevladne organizacije uspešne na ESČP. »To sodišče je že velikokrat odločalo, ali je bila posamezniku zaradi neizpolnjevanja ustreznih standardov v centrih za pridržanje priseljencev kršena pravica iz tretjega člena evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki prepoveduje mučenje ali nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. O mučenju govorimo v primerih premišljenega nečloveškega ravnanja, ki povzroča okrutno trpljenje. Ko gre za trpinčenje z namenom, da se pri žrtvah vzbudi občutke strahu, tesnobe in manjvrednosti, da bi se zlomil njihov fizični in moralni odpor, pa govorimo o ponižujočem ravnanju,« je pojasnila dr. Janja Hojnik iz mariborske pravne fakultete. Po njenih besedah so kršitev ugotovili zlasti takrat, ko je šlo za neustrezno obravnavo ranljivih skupin (otroci, nosečnice, invalidi). »Tako je bila, denimo, v primeru Mayeka in Mitunga obsojena Belgija, ker je v nastanitvenem centru za odrasle skoraj dva meseca brez posebne obravnave pridrževala petletno punčko iz Konga, ki je potovala sama. Zaradi podobnega vzroka je bila obsojena tudi Malta v zadevi Aden Ahmed, ker je bila somalska državljanka 14 mesecev pridržana v centru, v katerem ni bilo ogrevanja, ločena od svojega majhnega otroka, uradniki so bili le moški, pridržani po tri mesece niso imeli dostopa do svežega zraka in so bili neustrezno prehranjevani. V teh razmerah je gospa utrpela spontani splav, a ji ni bila zagotovljena ustrezna oskrba,« je opisala dr. Janja Hojnik. V zadevi Aarabi proti Grčiji pa je ESČP ugotovilo, da pridržanja na policijski postaji v trajanju dveh dni ni mogoče obravnavati kot kršitev njegove pravice do dostojanstva, in podprlo prizadevanja grške vlade, da s premestitvami izboljša nastanitvene razmere. »Pri obravnavi tovrstnih zadev je pomembno, da so tako potencialni tožniki kot oblasti, skupaj z ESČP, čim bolj praktični. Neugodnosti so v Sloveniji tako bolj izhajale zaradi velikega števila ljudi, ki naenkrat potrebujejo pomoč, in niso bile povezane s tem, da bi kdorkoli bil do pribežnikov nespoštljiv. Ko k nam vsak dan pride 10.000 pribežnikov, utrujenih od naporne poti, pogosto sprtih med seboj, z edino željo čim prej priti v Nemčijo, je treba prilagoditi razumevanje minimalnih standardov realnosti. Tožba Slovenije na 10.000 evrov odškodnine na pribežnika zaradi čakanja na hrano, vodo in stranišče se mi zato ne zdi najbolj konstruktivna zamisel,« meni izredna profesorica s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose.