Boljše sodelovanje v prihodnosti

Ljubljana - Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema in njegov gostitelj, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel sta danes po uradnih pogovorih v Ljubljani napovedala vzpostavitev medministrske delovne skupine za okrepljeno sodelovanje na področju energetike, transporta in ekologije. Govorila sta tudi o manjšinskem vprašanju, pri čemer je D'Alema obljubil, da bo zaščitni zakon za slovensko manjšino uresničen čimprej, dejal pa je tudi, da manjšinsko vprašanje ne bi smelo biti več problematično.

Rupel je ob tem dejal, da glede manjšinske problematike "ne gre za probleme, ampak izzive". Potrdil je, da se tako slovenska kot italijanska stran strinjata, da je potrebno zaščitni zakon uresničiti in vzpostaviti paritetni odbor, ki bo oblikoval seznam občin, kjer se bo ta zakon uporabljal.

Kot sta pojasnila ministra na novinarski konferenci, sta veliko pozornosti v pogovorih namenila okrepljenemu sodelovanju v evropskih okvirih na področju energetike, transporta in ekologije, pri čemer sta se dogovorila za vzpostavitev delovne skupine, ki bo oblikovala skupno strategijo na teh področjih. D'Alema je ob tem obljubil, da bosta vladi na transparenten način sodelovali tudi pri načrtih izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

Dotaknila sta se tudi zgodovinskih dogodkov in vprašanja optantov. Dogodki pred, med in po drugi svetovni vojni so po besedah D'Aleme bistveno zaznamovali življenje v tem delu Evrope, pri tem pa je zagotovil, da Italija ne namerava izbrisati vloge fašizma na tem območju. Glede optantskega vprašanja, za katerega je Rupel sicer menil, da je za Slovenijo zaključeno, pa je D'Alema poudaril, da je treba problematiko reševati "bolj kompleksno" in v "novi luči". "Gre za delikatno vprašanje, ki bo zahtevalo veliko preučevanja, a ga nameravamo rešiti," je dejal italijanski zunanji minister.

Iniciativa poslancev za vračanje odtujenih umetnin

Skupina državnozborskih poslancev je na italijansko vlado naslovila pobudo v zvezi z vračanjem odtujenih umetnin ob začetku II. svetovne vojne. Pobudo je v imenu podpisnikov dopoldne italijanskemu zunanjemu ministru Massimu D'Alemi v Ljubljani predstavil in uradno izročil poslanec Jožef Školč (LDS).

Pobuda zadeva vrnitev umetnin, ki jih je Italija, na podlagi zakona iz leta 1939, leta 1940 odpeljala iz Slovenije v očitno "trajno hrambo" pod pretvezo, da je šlo za umik pred vojno nevarnostjo. Njihov "začasni umik" v Italijo je dokumentiran.

Italija je dolžna vrniti umetnine nazaj v Slovenijo, od koder so bile odpeljane in kamor nedvomno sodijo. To ji nalaga tako mirovna pogodba iz leta 1947 kot tudi konvencija UNESCA o ohranitvi kulturne dediščine ter ostali veljavni in uradni dokumenti, iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, kdo je nesporni lastnik 97 odtujenih umetnin, so v pobudi zapisali poslanci.

Slovenska vlada je 22. septembra leta 2005 sklenila, da bo italijanski vladi poslala zahtevo za vrnitev vseh umetnin, odnešenih iz slovenske Istre. Zahtevi je bil priložen tudi seznam umetnin. Verbalna nota zaupne narave je bila istega dne, a v času prejšnje italijanske vlade in takratnega ministra za zunanje zadeve Gianfranca Finija, izročena veleposlaniku Republike Italije v Ljubljani. Zunanji minister Dimitrij Rupel je poleg tega v New Yorku ob 60. letnici OZN septembra leta 2005 ob robu vrha svetovnih voditeljev ministru Finiju predal tako jasno stališče, kot je besedilo, ki ga je v obliki Note verbale vlada v Rimu prejela isti mesec.

Poslanci DZ so v pisni pobudi aktualnega italijanskega zunanjega ministra spomnili, da Slovenija že dolgo čaka na potezo italijanske vlade oziroma uvrstitev te točke prima facie na dnevni red. Gre za vprašanje še iz časa nekdanje Jugoslavije in izhaja iz obveze o vračanju umetnin, ki jo določa mirovna pogodba iz leta 1947 (12. člen). Ostaja dejstvo, da mora v skladu z načelom pacta sunt servanda to pogodbo spoštovati tudi Republika Italija, zato se ni mogoče strinjati s pogledi, ki se občasno pojavljajo, da je obveza vračanja prenehala z dnem veljavnosti Osimskih sporazumov.

Pod pobudo so se poleg Školča podpisali člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Darja Lavtižar Bebler, Stanislav Brenčič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Samo Bevk, Maria Pozsonec, Franc Pukšič, Jožef Horvat, Jožef Jerovšek, Miro Petek, Milenko Ziherl, Franc Žnidaršič, Tone Anderlič, Branko Grims, Zvone Černač, Anton Rop, Aurelio Juri in Polonca Dobrajc.

Cukjati in D'Alema o vključevanju Zahodnega Balkana v EU

Predsednik državnega zbora France Cukjati je danes sprejel italijanskega zunanjega ministra Massima D'Alemo, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji. D'Alema je poudaril pomen skupnega poslanstva Italije in Slovenije v tem delu Evrope, ki ga vidi v spodbujanju integracije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, ne le z vidika stabilnosti, ampak tudi sožitja EU, so sporočili iz DZ.

Cukjati je izrazil zadovoljstvo, da se namerava Italija intenzivneje vključiti v reševanje evropske prihodnosti, predvsem pa pričakuje večjo vključenost Italije pri vprašanju Zahodnega Balkana.
D'Alema je današnji obisk ocenil kot "izredno pomemben trenutek za našo politiko".

D'Alema je izrazil tudi željo po srečanju predsednikov držav Italije, Slovenije in Hrvaške, ki bi pomenilo "uvod v novo sezono političnega sodelovanja".

D'Alema, ki je v torek prispel v Slovenijo, bo imel danes uradne pogovore z gostiteljem, slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Sprejela ga bosta še predsednika države in vlade, Janez Drnovšek in Janez Janša. Na programu pa je imel tudi srečanje s predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jožefom Jerovškom.

Slovenska in italijanska manjšina zadovoljni z obiskom D'Aleme

Manjšinske organizacije Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji so danes v skupni izjavi za javnost izrazile veliko zadovoljstvo nad srečanjem zunanjih ministrov obeh držav, Dimitrija Rupla in Massima D'Aleme, ki danes zaključuje dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. Po mnenju organizacij obeh narodnih skupnosti gre za "zgodovinsko prelomno dejanje, saj sta obe državi uradno priznali status in tvorno vlogo manjšinskih skupnosti ob meji", so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

"V logiki evropskih integracijskih procesov in dobrih odnosov med obema državama lahko pripadniki tu živečih manjšin in njihove organizacije odigravajo vlogo povezovalca in spodbujevalca razvoja širšega območja, ki se naglih korakov otresa zgodovinske teže meja in preteklosti. Proces ni bil kratek in tudi ne samoumeven, zato pa si zaslužijo toliko večje priznanje tudi vsi tisti, ki so že desetletja trdno verjeli in delali za dan, ko 'ne vrag, le sosed bo mejak'," so v sporočilo za javnost še zapisale Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Italijanska unija in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti.

D'Alema Drnovšku posredoval pobudo za spravno srečanje

Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema je danes v okviru uradnega obiska v Ljubljani slovenskemu predsedniku Janezu Drnovšku predal pobudo italijanskega predsednika Giorgia Napolitana za spravno srečanje predsednikov sosednjih držav, "s katerim bi simbolično presegli zgodovinska nasprotja med narodi", so sporočili iz Drnovškovega urada. Drnovšek je zamisel sicer podprl, a opozoril, da bi bilo treba tak dogodek "temeljito pripraviti, da ne bi spodbudil novih antagonizmov in konfrontacij".

Drnovšek in D'Alema sta sicer poudarila, da je obisk italijanskega ministra v Sloveniji - prvi uradni obisk po petih letih - izredno pomemben, "saj je prekinil večletni premor stikov na visoki politični ravni, hkrati pa napoveduje vsebinsko sodelovanje med sosednjima državama", so zapisali v izjavi za javnost. D'Alema je tudi Drnovšku obljubil, da namerava nova italijanska vlada Romana Prodija uresničiti določbe zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Izrazil pa je tudi pričakovanje, da bo Slovenija z naklonjenostjo reševala tudi probleme, ki zadevajo italijansko manjšino.

Dotaknila sta se tudi problematike italijanskih načrtov izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki razburjajo slovensko javnost. Drnovšek je izrazil mnenje, da bi morali sosednji državi glede tega odločitve sprejemati skupaj in v skladu z ekološkimi in drugimi standardi ter interesi. Okrepljeno sodelovanje na tem področju je sicer D'Alema napovedal že po srečanju z gostiteljem, zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.

D'Alema pri Janši obljubil vso podporo predsedovanju EU

Italijanskega zunanjega ministra Massima D'Alemo je danes ob zaključku njegovega dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji sprejel tudi slovenski premier Janez Janša. D'Alema je ob tem Sloveniji obljubil vso podporo pri predsedovanju Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, sogovornika pa sta spregovorila tudi o krepitvi sodelovanja ter o vprašanju manjšin, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Sogovornika sta se strinjala, da bi pozitivno vzdušje v odnosih med državama okrepilo sodelovanje na številnih področjih, Janša pa je pozitivno ocenil predlog italijanske strani za poglobitev stikov med ministrstvi za promet, energetiko in okolje. S tem bi vladi obeh držav lažje in bolj učinkovito razreševali aktualna vprašanja, povezana s spoštovanjem ekoloških standardov v Severnem Jadranu, je menil.