Bolnik je zakon

Bolnikova blaginja, bolnikovo dobro naj bo najvišji zakon, je zapisano na spletni strani ministrstva za zdravje.

Objavljeno
07. marec 2006 21.08
Diana Zajec, novinarka notranjepolitične redakcije Dela
Bolnikova blaginja, bolnikovo dobro naj bo najvišji zakon, je zapisano na spletni strani ministrstva za zdravje. To je povsem logično, saj je (ne)uresničevanje bolnikovih pravic, njihovo načrtovano, nič kolikokrat tudi zatajevano krnjenje točka, na kateri se stvari v slehernem zdravstvenem sistemu začnejo ali nehajo. Vzorčni primer takšnega dogajanja je zakon o zdravilih, ki ga je v torek sprejel državni zbor.

V obravnavi zakona se je namreč pokazalo, da je predlagatelj, ministrstvo za zdravje, naredil bistveno napako, ker k razpravi o predvidenih novostih ni pritegnil – nikogar. Strokovna javnost in zainteresirana civilna družba nista bili povabljeni k skupnemu razmisleku o utemeljenosti načrtovane uvedbe sistema medsebojno primerljivih zdravil.

Logična posledica takšnega ravnanja je bil huronski protest društev bolnikov, ki so slovensko javnost opozorila, da bodo načrtovane spremembe okrnile pravice (predvsem) kroničnih bolnikov. Ti bi za mesečni odmerek kombinacije zdravil, ki jih jemljejo, morali doplačevati tudi po več deset tisoč tolarjev. To bi bilo za številne upokojene in tudi še zaposlene bolnike prehudo finančno breme, ki ga izračunani malenkostni skupni prihranek v zdravstveni blagajni ni upravičil. Zgodilo se je, da sta pozicija in opozicija v državnozborskih klopeh strnili glasove in se skupaj izrekli v prid bolnikovih pravic.

Zakon o zdravilih je opozorilo, ki ga na ministrstvu za zdravje ne bi smeli preslišati, kajti kmalu se bo na podobni preizkušnji znašel dolgo pričakovani zakon o bolnikovih pravicah. Tudi ta je objavljen na spletni strani ministrstva in tako dan v javno razpravo, podaljšano do konca marca. Je javnost seznanjena s to možnostjo? Organizacije bolnikov pravijo, da jih ni nihče povabil k sodelovanju, čeprav bi lahko veliko pripomogle k boljši kakovosti zakona (to so s pridom znale unovčiti razvite evropske države), predvsem pa k njegovi uporabnosti. Toda vsaj pri tem zakonu je na voljo še nekaj časa za pospešeno iskanje čim širšega konsenza – že zaradi bolnikov bi bilo prav, da se to tudi zgodi.