Bolnišnice 2050: starostniki in dragi aparati

Portorož – Ali bo zaradi staranja prebivalstva potrebnih vse več bolnišnic ali pa se bo zaradi razvoja naprav, prilagojenih posamezniku, selila oskrba bolnih ljudi vedno bolj na njihove domove? Kako bi morali razvijati zdravstvo, da bi bilo pripravljeno za leto 2050, so poskušali odgovoriti v okviru okrogle mize na Zdravstvenem razvojnem forumu menedžerji slovenskega zdravstva.

Čeprav se zdi leto 2050 nekje v daljni prihodnosti, je enako oddaljeno kot leto 1984, ki se ga »še vsi spomnimo«, je opozoril Dorjan Marušič, mednarodni svetovalec za razvoj zdravstva, ki je okroglo mizo z naslovom Bolnišnica 2050 tudi vodil. Podatki, ki jih je navedel, kažejo bistven preobrat v demografski strukturi: mladih, delovno aktivnih, bo veliko manj, starejših več. Kar tretjina ljudi bo starejših od 65 let, dobra desetina vseh bo starejših od 80 let. Skupaj z dragimi novimi tehnologijami, ki se razvijajo kot po tekočem traku, bo zdravstvo tistega časa velik izziv. Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS (zdravstvene blagajne), je menil, da se bodo morala do takrat sredstva za zdravstvo povečati za tretjino, javni denar ne bo zadoščal za vse, potrebnih bo tudi več zasebnih sredstev. V katero smer naj se razvijajo bolnišnice?

Močan steber prihodnosti: osnovno zdravstvo

Marko Bitenc, kirurg in menedžer, bi bolnišnice spremenil že danes. »Bolnišnica sedanjosti bi morala biti namenjena intenzivni terapiji, kirurgiji in zelo intenzivni diagnostiki. Vse drugo pa bi lahko zagotovili ambulantno ali doma,« je dejal. Po njegovih besedah bi moralo postati najmočnejši steber zdravstva prihodnosti osnovno zdravstvo, druga dva stebra pa sta invanzivna diagnostika in bolniške postelje, ki jih je že danes v Sloveniji preveč. Dragan Kovačič, predstojnik kardiologije celjske bolnišnice, je spomnil, da tudi hudo bolni internistični bolniki potrebujejo prave bolniške postelje. V negovalne bolniške postelje se v Sloveniji namreč pospešeno spreminjajo zmogljivosti domov upokojencev – kar 95 odstotkov tamkajšnjih stanovalcev potrebuje zdravstveno oskrbo. V prihodnosti v domove upokojencev vsi starostniki ne bodo mogli, ker jih bo preveč, zato se bo vedno več zdravstvene oskrbe selilo na domove ljudi, je menila Monika Ažman, predsednica zbornice medicinskih sester, prepričana, da bo vloga medicinskih sester čedalje večja, tudi zaradi razvoja novih tehnologij: »Leta 2050 bomo imeli vgrajene biološke kapsule, ki bodo same zaznavale nekatere parametre v človeku. Ne vem, ali bomo potrebovali več zdravnikov, bomo pa potrebovali več sester, ki bodo skrbele za preventivo in oskrbovale bolnike na njihovih domovih,« je menila Ažmanova.

Družbe morajo načelno razjasniti pojem solidarnosti

Vsekakor si morajo ljudje z zdravim načinom življenja prizadevati, da ostanejo čim dlje zdravi, za to pa sta bistvena preventiva in izobraževanje, so se strinjali vsi sogovorci. A je to težavna naloga, saj so si interesi v družbi nasprotujoči. »Nekoč je bil v reklamah glavna figura igralec s cigareto v ustih, danes je igralec s hot dogom in kokakolo. Vse to škoduje zdravju,« je dejal Marušič.

»Družbe morajo načelno razjasniti pojem solidarnosti. Ali je prav, da smo solidarni s kadilci? Ali moram biti jaz, ki ne kadim, solidaren z nekom, ki pokadi 40 cigaret na dan, ko je jasno, da gre zavestno v bolezen? Trošarine od cigaret polnijo državni proračun, stroški kadilskih bolezni pa ostajajo zdravstvu,« je dejal Bitenc. »V ZDA je to že zakonsko urejeno. Kadilcem ne transplantiramo organov,« je povedal prof. dr. Igor Gregorič, kardiokirug iz Houstona, ki meni, da bi ljudje morali biti zavarovani kasko, kot avtomobili. Različna tveganja, različno zavarovanje.

Ali bodo leta 2050 še javni razpisi? Na videz hudomušno vprašanje je skrivalo v sebi cel sklop težav. »Javni razpisi bodo morali biti spremenjeni, ker ne optimizirajo in ne morejo optimizirati nabav ne strokovno ne finančno,« je misel številnih menedžerjev povedal Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana. Sicer pa si bolnišnico v letu 2050 sogovorci predstavljajo kot prijazno ustanovo, v kateri bo imel bolnik zasebnost (eno namesto štirih ali šestih postelj v sobi kot danes), kjer ne bo čakalnih dob in ki ji bodo ljudje zaupali. Vse to si seveda želijo že za danes.