Bolnišnične izgube spet presegajo rekorde

Izola, Ljubljana – Izolska bolnišnica je imela v prvem polletju kar 1,47 milijona evrov izgube, celjska pa v istem obdobju 840.000 evrov. To so prve letošnje ocene o še slabšem poslovanju bolnišničnih zavodov. Še posebno kritično je v izolski, kjer minister za zdravje zaradi tega pripravlja kadrovske spremembe.

Splošna bolnišnica Izola (SBI) posluje veliko slabše, kot prikazuje njena uprava, trdijo v direktoratu za zdravstveno ekonomiko ministrstva za zdravje. Minister Tomaž Gantar ima tudi zaradi tega že pripravljen predlog za zamenjavo štirih članov sveta zavoda. Zamenjava naj bi se zgodila na eni od prihodnjih sej vlade. Še prej pa se morajo vladne (politične) kadrovske službe uskladiti, kdo bo nadomestil sedanje člane. Minister ni zadovoljen s predstavniki vlade, ki sedijo v svetu zavoda izolske bolnišnice. Potem ko je odstopila članica Tjaša Vidic, so v svetu predstavniki vlade še Damijan Šavron (predsednik), Marino Domio in Tadej Štular (z ministrstva za zdravje). Kdo naj bi bili novi nadzorniki v SBI, še ni znano. Doslej je po kuloarjih zakrožilo le ime zdravnika Šimeta Kopiloviča iz Portoroža, ki bi lahko bil kandidat za enega od štirih novih članov. Ali bi zamenjavi štirih od skupno sedmih vladnih »nadzornikov« sledila še zamenjava direktorja, je še prezgodaj predvidevati, saj se namerava direktor Jani Dernič, ki to funkcijo opravlja dve leti, prihodnji teden sestati z ministrom Gantarjem.

Direktorat za zdravstveno ekonomiko so pred nekaj dnevi obiskali trije člani sveta zavoda, ki so lahko od direktorice Elde Gregorič Rogelj izvedeli za nenavadno visoko izgubo izolske bolnišnice ob polletju. Omenjeni znesek (1,47 milijona evrov) pomeni 7,79 odstotka ocenjenih prihodkov bolnišnice v tem obdobju, do konca leta se bo znesek še občutno povečal, tudi v primerjavi z lanskim letom; kljub pričakovanju Janija Derniča, da bodo novembra prejeli poplačilo približno pol milijona evrov, s katerim zdaj (pri vseh zavodih, vendar v različnih zneskih) zamuja poravnavo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Splošna bolnišnica Izola je lani ustvarila 1,84 milijona izgube – to je bilo 4,75 odstotka celotnega prihodka –, kar je uvrstilo Izolo na prvo mesto po deležu izgub v državi. Zdaj se ta delež še povečuje. SB Izola zamuja s plačili dobaviteljem v povprečju štiri mesece, v celoti jim dolguje 6,4 milijona evrov, do konca leta bi ta znesek radi zmanjšali za kakih 800.000 evrov. Vodstvo izolske bolnišnice vztraja pri navedbi, da so za lani prejeli le 38,8 milijona evrov prihodkov in imeli najnižje povišanje prihodkov (le v murskosoboški bolnišnici so dobili še manjši delež, v UKC pa podobno povečanje kot v Izoli), s tem da so vse slovenske bolnišnice lani povečale odhodke, le izolska jih je zmanjšala za šestino odstotka.

V direktoratu za zdravstveno ekonomiko so izolski bolnišnici očitali tudi najvišje plače na zaposlenega. Toda pri tem očitku smo v gradivu istega direktorata naleteli na nedoslednost: pri izračunavanju povprečne plače so pri izolski bolnišnici upoštevali sto zaposlenih manj (653), saj jih je bilo konec lanskega leta po podatkih istega direktorata 758. »Če bi upoštevali naše pojasnilo, da niso všteli pripravnikov, specializantov in še nekaterih kategorij, bi bil podatek o naši povprečni plači realen in bi bili v spodnjem delu lestvice,« je dejal direktor Jani Dernič.

Eden od članov sveta zavoda pa je menil, da bi morali primerjati prihodke izolske bolnišnice s prihodki novogoriške, ki so bili v zadnjih štirih letih 14,9 milijona višji, čeprav gre imata regiji skoraj enako število prebivalcev. V Izoli vztrajajo, da prejemajo premalo, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije preprosto prenaša svoj primanjkljaj na zdravstvene zavode, na ministrstvu pa vztrajajo, da v Izoli trošijo preveč.