Bolonjska nesoglasja

Ljubljana – Današnja seja odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj DZ, ki se je v skoraj peturni razpravi lotil predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu oz. predlaganih dopolnil k tej noveli, je bila izredno polemična tudi zaradi številnih neposlanskih udeležencev razprave – med njimi so bili vsi rektorji univerz, predsednik sveta za visoko šolstvo, predstavniki študentov in sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ).

Za dvig temperature je že uvodoma, takoj potem, ko je novelo predstavil minister Jure Zupan, poskrbel – čeprav je bil zelo kratek, krajši od njega je bil v današnji razpravi le predsednik sveta RS za visoko šolstvo dr. Peter Jambrek – prof. dr. Jože Mencinger, državni svetnik za področje višjega in visokega šolstva. Dejal je, da se v DS ne strinjajo s skrajšanim postopkom obravnave novele v DZ – proti skrajšanemu postopku so se v razpravi zavzeli skoraj vsi razen koalicijskih poslancev – in da ne podpirajo predvidene širitve pristojnosti sveta za visoko šolstvo. Nekdanji rektor UL je povedal še, kaj o zakonu meni sam: da podpira enovit študij, »ne pa neumnosti stopenjskega študija«, da je »svet za visoko šolstvo telo za mešetarjenje« in da vanj ne bo verjel, dokler »bo njegov predsednik lastnik dveh šol«.

Kljub pričakovanemu izidu – sprejet je bil vladni predlog novele z amandmaji, ki jih je dala koalicija – je razgreta razprava razkrila, da so v zvezi z bistvenimi zakonskimi spremembami zelo različna stališča med poslanci in tudi znotraj visokega šolstva. Soglasje so danes poslanci dosegli le v zvezi z zakonskim določilom o proračunskem financiranju prve in druge stopnje študija – vsi so glasovali za dopolnilo, ki ga je dala koalicija.

Kakšno bo sorazmerje med »staro« in »novo« izobrazbo?

Najmanj soglasja pa je bilo v zvezi s prvim členom novele, ki predvideva možnost nacionalnega reguliranega enovitega bolonjskega študija, in v zvezi s 15. členom novele, ki opredeljuje sorazmerje med »staro« in »novo« izobrazbo. Med tistimi, ki so nasprotovali obema omenjenima členoma in bili za to, da se uvedba enovitega študija prepusti stroki, ne pa državi, in da se vrednost diplom opredeli z okvirjem kvalifikacij oz. s podzakonskimi akti, sta bili tudi rektorici ljubljanske in primorske univerze prof. dr. Andreja Kocijančič in prof. dr. Lucija Čok, nasprotnega mnenja pa je bil rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman.

Najbolj je omenjenemu členu nasprotoval poslanec LDS dr. Slavko Gaber, ki je dejal, da bo uvedba 15. člena »nepopravljivo« škodila bolonjskim študentom in tudi naši bolonjski reformi. »Če bo za univerzitetni naziv potreben najmanj petletni študij, 'zažigate' bolonjsko reformo,« je izjavil Gaber, s katerim pa se ni strinjal niti njegov poslanski kolega dr. Mitja Slavinec. Ta je namreč dejal, da se mu zdi v noveli predlagano razvrščanje izobrazbe v glavnem ustrezno.

Precej razprave je bilo včeraj tudi v zvezi z novimi nalogami sveta za visoko šolstvo, še zlasti pa o tem, kako naj bo organizirana strokovna služba tega sveta. Izglasovano koalicijsko dopolnilo novele predvideva, da bo služba sicer ostala znotraj MVZT, vendar bo delovala tam kot poseben organ in imela dejansko zagotovljeno strokovno avtonomnost. Na to, da je v zvezi z novo vlogo visokošolskega sveta precej pravnih vprašanj, je včeraj opozoril Božo Strle, sekretar v zakonodajno-pravni službi DZ.

Za popolno avtonomijo sveta v vlogi visokošolske agencije oz. za to, da bi njegovo strokovno službo ločili od resornega ministrstva, so se zavzeli predvsem tisti razpravljavci, ki so bili tudi proti 1. in 15. členu. Minister Zupan je dejal, da samostojni agenciji v vladi nasprotujejo zlasti zato, ker bi v tem primeru morala imeti še več dodatnih administrativnih delavcev.