Tiskane izdaje
Predlog novega družinskega zakonika, ki med drugim predvideva izenačitev istospolnih zakonskih skupnosti z drugimi družinskimi skupnostmi ter gejevskim in lezbičnim parom daje možnost posvojitve otrok, je razdelil tako strokovno kot politično javnost.
Sprožil je številne odzive, po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pa mu nasprotuje več kot dve tretjini državljanov. Možnost, da bi otroke lahko posvojili tudi istospolni, podpira le 22,7 odstotka vprašanih.
Nasprotniki dokumenta pričakujejo, da bo vlada upoštevala pripombe in predloge, ki so jih poslali v času javne razprave. Pripombe na zakonik na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sicer sprejemajo še do 31. oktobra.
Po mnenju pobudnika referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo Aleša Primca mora zakonik določati, da je zakonska zveza skupnost moža in žene, da je družina skupnost matere, očeta in otrok ter tudi, da istospolno usmerjeni ne morejo posvojiti otrok ali jih sprejeti v rejo.
"Predlagatelji spornega zakonika želite z zakonikom nemočnim otrokom brez njihove najmanjše krivde naložiti najhujšo kazen in jih prikrajšati za tisto, kar najbolj potrebujejo - očetovsko in materinsko ljubezen," je zapisal Primc. Otrok namreč po njegovem ni pravica, temveč dar, sad ljubezni med možem in ženo.
Kot je navedel, je glavni argument, ki ga predlagatelji zakonika navajajo za sprejem dokumenta, odprava diskriminacije. A po njegovem istospolno usmerjeni niso diskriminirani, če ne morejo imeti otrok, "temveč je taka narava njihove spolne usmerjenosti in njihove zveze. Otroci v istospolnih zvezah so zares diskriminirani, ker nimajo enega od staršev, matere ali očeta, kar bi bila njihova pravica".
Obenem upa, da bo predlagatelj zakonika, ki je dal predlog v javno razpravo, pripombe tudi upošteval in predlog umaknil, saj je "nasprotovanje javnosti in strokovnjakov temu predlogu izredno veliko".
Nasprotovanje predlogu družinskega zakonika je 24. oktobra izkazalo tudi okoli 4000 zbranih na ljubljanskem Prešernovem trgu, ki so z izjavo o zahtevi za zaščito družine podprli družino, ki jo tvorijo oče, mati in otrok.
Civilna iniciativa Za družino in pravice otrok je pripravila tudi peticijo, s katero od vlade zahtevajo predvsem, da se v družinskem zakoniku ohrani zakonska zveza kot skupnost moža in žene, družina pa kot življenjska skupnost očeta, matere in otrok. Od vlade tudi pričakujejo, da bo krepila in ohranjala vrednoto zakonske zveze in družine, še posebno v času gospodarske krize. Če jih vlada ne bo poslušala, so napovedali možnost referenduma.
Mariborski nadškof pomočnik Anton Stres je tedaj poudaril, da je "družina, zgrajena na zakonski zvezi med možem in ženo, nepogrešljiva zibelka življenja in ljubezni, nosilka upanja in prihodnosti".
Medtem pa pobudnik kampanje Za vse družine Mitja Blažič pričakuje, da bo vlada vložila v parlamentarno proceduro predlog družinskega zakonika, "ki bo poskrbel za temeljne pravice vseh otrok v vseh družinskih oblikah". Gre tudi za to, da zaščitijo otroke, ki že živijo v istospolnih zvezah - teh je, kot ocenjujejo, okoli sto.
Ko gre za vprašanje otrokovih pravic v različnih družinskih oblikah in za vprašanje socialnega starševstva, pa po njegovem mnenju dve nasprotujoči si strani nikoli ne bosta prišli skupaj, "ker so v ozadju ideološka vprašanja".
"V neki razsvetljeni, sekularni družbi ni prostora za take ideologije, ki bi človeku omejevala temeljne človekove pravice. Ni prostora za referendume, na katerih bi se povzročala neustavna stanja in na katerih bi se odločalo o temeljnih človekovih pravicah," meni Blažič.
Po njegovem tudi podpora javnega mnenja ni relevantna, niti ni potrebna, "ker imamo višje civilizacijske inštitute, npr. ustavo in splošno deklaracijo človekovih pravic". Blažič sicer ocenjuje, da bo gotovo prišlo do pobude za referendum in tudi do pobude za presojo njegove ustavnosti, a je hkrati prepričan, da "so ustavni sodniki toliko zavezani spoštovanju človekovih pravic, da bo taka pobuda tudi padla".
Ob koncu javne razprave o predlogu družinskega zakonika pa še odločneje vsak na svojem bregu vztrajajo v političnem prostoru.
Predsednica parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Andreja Črnak Meglič (SD) je dejala, da se je javno mnenje glede ključnih rešitev, ki jih prinaša zakonik, zelo polariziralo. Ob tem meni, da bo vlada upoštevala vse konstruktivne pripombe iz javne razprave, ki izboljšujejo zakon, hkrati pa pričakuje, da bo vztrajala na osnovnih izhodiščih, ki so povezana tudi z upoštevanjem odločbe ustavnega sodišča. Pri tem poslanka navaja zlasti izenačevanja pravic istospolnih partnerjev.
Najbolj pomembno pa je, nadaljuje Črnak Megličeva, da zakon v ospredje postavlja otroka in njegove koristi. Vse službe, ki bodo sodelovale v teh procesih, bodo namreč po njenih besedah poskrbele za rešitve, ki so za otroka najboljše in v njegovo korist. "Če gledamo iz tega vidika, mnogi strahovi, ki so na žalost povezani tudi s predsodki, odpadejo," je prepričana.
Proti predlogu, ki izenačuje istospolne skupnosti z drugimi družinskimi skupnostmi, so z napovedjo možnosti referenduma nastopili tudi v Novi Sloveniji (NSi). Menijo namreč, da bi moral biti družinski zakonik v podporo družini in zakonu, a je po njihovem družino razvrednotil.
V NSi so na predlog družinskega zakonika podali osem pripomb, njihova prva in najpomembnejša zahteva pa je, da se iz predloga odstrani vse tisto, kar spreminja pojem zakonske zveze in družine. Kot je na novinarski konferenci pojasnila predsednica stranke Ljudmila Novak, od vlade pričakujejo, da bo predlagatelj upošteval njihove pripombe, v nasprotnem primeru pa napoveduje referendum.
