Bomo o visokošolski noveli imeli referendum?

Ljubljana – V državni zbor je bila v četrtek popoldne vložena pobuda za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu, je novico s spletne strani www.peticija.info, kjer zbirajo glasove proti noveli, potrdila Katarina Ratoša iz kabineta predsednika DZ. Pobudo je po njenih navedbah vložil Matjaž Antloga z mariborske univerze.

Pobudo, vloženo v DZ, naj bi podpisalo več kot 1000 ljudi, koliko natančno, Ratoševa še ni mogla povedati. Pobuda je sicer zadržana, ker je državni svet v četrtek zvečer izglasoval veto na omenjeno novelo. Postopki v zvezi z referendumom bodo stekli v primeru, če bodo poslanci - najverjetneje na julijski seji - novelo izglasovali z absolutno večino, je še pojasnila Ratoševa.

Zupan: Razvrščanje določeno že v ustavi

Vzrok za veto na novelo zakona o visokem šolstvu, ki so ga včeraj izglasovali državni svetniki, je razvrščanje v ravni izobrazbe pred in po uvedbi bolonjske reforme, je na današnji novinarski konferenci ocenil minister za visoko šolstvo Jure Zupan. Ob tem, ko je ponovil bistvene spremembe, ki jih novela prinaša, je tudi poudaril, da v Sloveniji "doslej ni bilo nobenega takšnega uradnega uvrščanja". Minister Zupan je sicer sejo državnega sveta označil za "v precejšnji meri pod ravnijo".

Slovenija je pri razvrščanju sledila priporočilom Evropske skupnosti, da na terciarni ravni izobraževanja vpelje tri ravni izobrazbe od osmih, ki jih predvideva evropska lestvica, torej 6., 7. in 8. raven, je poudaril minister.

Spremembe zakona bodo tako skupaj z uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, ki jo je vlada sprejela aprila, odpravile pravno praznino glede razmerja med diplomanti dosedanjih in novih študijskih programih. Razvrščanje izobrazbenih ravni je namreč doslej potekalo na podlagi družbenega dogovora iz leta 1980, ki ga Slovenija sploh ni sprejela v svoj pravni red, je povedal minister.

Kot je pojasnil, spremembe zakona določajo, da raven izobrazbe, pridobljena po višješolskih programih pred letom 1994 in po višješolskih strokovnih programih, ustreza prvi bolonjski stopnji. Skupaj z uredbo to pomeni, da so višješolski in višješolski strokovni programi razvrščeni v podraven 6/1, višješolski programi skupaj s specializacijo, visokošolski strokovni programi in programi 1. bolonjske stopnje pa v podraven 6/2.

Raven dosedanje univerzitetne izobrazbe ter visoke strokovne izobrazbe skupaj s končano specializacijo ustrezata drugi bolonjski stopnji in so v uredbi umeščene v 7. raven. Tretji bolonjski stopnji pa ustrezajo magisterij znanosti, univerzitetna izobrazba skupaj s specializacijo in doktorat znanosti. Prvi dve skupini študijskih programov sta razvrščeni v podraven 8/1, doktorati znanosti pa v podraven 8/2.

Zupan se namreč ne strinja, da ni potrebnega nobenega razvrščanja, kajti že ustava pravi, da je treba v zakonu za vsakega posameznika jasno zapisati, kam ga posamezna določba uvršča. To pa po njegovih besedah pomeni, da moramo vsem diplomantom jasno in razločno povedati, kam se razvrščajo.

Minister sicer ocenjuje, da je bila razprava na četrtkovi izredni seji državnega sveta "v precejšnji meri pod ravnijo", ki jo je pričakoval. Kot je dejal, so na dan prihajala vprašanja, ki sploh niso predmet novele.

ŠOS in bivši šolski minister pozdravila veto

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pozdravlja odločitev državnih svetnikov, ki so v četrtek na izredni seji izglasovali odložilni veto na novelo zakona o visokem šolstvu. Predstavniki študentov v sporočilu za javnost tudi opozarjajo, da novela ni usklajena z glavnimi visokošolskimi partnerji (študenti, univerzami in delodajalci) ter svetom za visoko šolstvo.

Vnovični sprejem novele zakona v državnem zboru bi po njihovem mnenju dokončno pokopal bolonjsko reformo študijskih programov v Sloveniji in bi močno poslabšal ugled Slovenije v evropskem visokošolskem prostoru. DZ zato pozivajo, naj ob ponovnem glasovanju novele zakona ne podpre, vlada pa naj do jeseni pripravi tak predlog, ki bo usklajen z vsemi partnerji v visokem šolstvu.

Poslanca LDS Slavka Gabra novica ni presenetila, veto pa je dobra priložnost za državni zbor, da novele ne potrdi, ter za vlado, da ponovno razmisli o zakonskih rešitvah. V LDS po njegovih besedah pričakujejo, da bo "ob zavedanju koalicije, da novele ne kaže potrditi, prišlo do tega, da bo tokrat upoštevana volja državnega sveta". Bivši šolski minister zagovarja dogovor z univerzami, študentsko organizacijo in delodajalci o zakonu, ki ne bo razvrednotil izobrazbe niti tistim, ki so študirali po starih programih, niti tistim, ki študirajo po novih.

Osemnajst svetnikov izglasovalo veto

Državni svetniki so na sinočnji izredni seji z 18 glasovi za in 6 proti izglasovali veto na novelo zakona. Predlog za odložilni veto na visokošolski zakon je vložila skupina osmih državnih svetnikov: Jožef Jeraj, Rado Krpač, Marko Juvančič, Branko Kodrič , Dušan Semolič, Doro Hvalica, Zlatko Jenko in Ivan Bukovec. Po njihovem mnenju novela odvzema že pridobljene pravice diplomantov brez obrazložitve in tako krši načelo pravne države. Sprejeti zakon posega v že podeljena pravna razmerja in tako posega v načelo pravne varnosti in v načelo zaupanja v pravo, saj udeleženci visokošolskega študija nimajo nikakršnega zagotovila, da ne bo prišlo do ponovnega posega v pravno državo.

Državni zbor bo tako moral o zakonskem besedilu odločati še enkrat, za ponovno potrditev zakona pa bo moralo glasovati vsaj 46 poslancev.