Borut Miklavčič novi predsednik Rdečega križa Slovenije

Ig - Člani generalne skupščine Rdečega križa Slovenije (RKS) so na današnji volilni seji za novega predsednika izvolili Boruta Miklavčiča. Funkcijo podpredsednika bo opravljal Jernej Završnik, delo generalnega sekretarja pa bo prihodnja štiri leta naloga Janeza Pezlja. "Generalna skupščina RKS je bila uspešna in je dala veliko novih idej," je izid glasovanja na kratko komentiral Miklavčič.

Današnja razprava je pokazala, da je RKS v dobri kondiciji in da ima dobre rezultate. Naloga novega vodstva pa je, da takšne rezultate nadaljuje, je še dejal Miklavčič.

V naslednjih štirih letih si bo Miklavčič prizadeval za krepitev vloge območnih združenj organizacije, krepitev materialne baze teh združenj in celotnega RKS ter krepitev inovativnih pobud. Poleg tega pa namerava nadaljevati z vsemi do sedaj začetimi aktivnostmi RKS, ter razviti občutljiv mehanizem za spremljanje dogajanj v najbolj občutljivih sredinah.

"Člane sem prepričal s svojim dobrim programom," je svojo izvolitev komentiral Pezelj. Program je obsežen, dejavnosti organizacije bomo poskušali nadgraditi in pridobiti na novo zaupanje vseh tistih, ki so RKS zaradi dogodkov v minulih letih obrnili hrbet, je še dejal novi generalni sekretar.

Remškar: V štiriletnem mandatu smo RKS potegnili iz krize

Zdaj že nekdanji predsednik RKS Janez Remškar je dejal, da je nov človek za občinstvo vedno izziv. V štiriletnem mandatu smo RKS potegnili iz krize in naredili veliko v smislu zagotavljanja pomoči tistim, ki so jo potrebovali, je še dejal Remškar in dodal, da je svojo neizvolitev pričakoval.

Sicer pa je Remškar v nagovoru članom skupščine dejal, da si je v 35 letih delovanja v RKS nabral številne izkušnje ter da je v celotnem mandatu deloval pošteno in odkrito. Kot glavne naloge v primeru ponovne izvolitve je izpostavil skupno usposabljanje vseh organov in članov RKS v smislu komuniciranja in sprejemanja odgovornosti ter poskus v čim večih zadevah doseči konsenz.

Poleg ožjega vodstva pa so člani skupščine danes izvolili še nove člane glavnega in nadzornega odbora RKS, ter člane statutarne komisije in častnega razsodišča.

14.278 prostovoljcev je opravilio preko milijona ur prostovoljnega dela

Sicer pa so se člani današnje skupščine seznanili še s poročilom o delu RKS v minulem letu. V okviru RKS je delovalo 14.278 prostovoljcev, ki so opravili preko milijona ur prostovoljnega dela. Pomoč RKS je v minulem letu prejelo 75.747 oseb, neposredno finančno pomoč pa 3018 oseb. V minulem letu je kri prostovoljno darovalo 96.395 oseb. Glavni prioriteti delovanja na področju prve pomoči sta bili ohranitev in razširitev javnega pooblastila, ter vključitev dvajset urnih izbirnih vsebin prve pomoči v osnovnošolske programe. V letih 2003 - 2006 so RKS zaznamovali postavitev novih organov, novega vodstva ter novega generalnega sekretarja, skupščina pa je sprejela Program razvoja do leta 2010.

Finančno poročilo je pokazalo, da so prihodki RKS v minulem letu znašali 1,27 milijarde tolarjev, odhodkov pa je bilo za 1,24 milijarde tolarjev. Skupna pozitivno razlika poslovanja lanskega leta tako znaša dobrih 27 milijonov tolarjev.

Glavni cilj RKS v letu 2007 je postati dobro delujoče nacionalno društvo, ki bo zmoglo in znalo na najboljši možni način poskrbeti za lažje in boljše življenje prizadetih posameznikov in družbenih skupin. Oskrba s krvjo tudi v letošnjem letu ostaja glavna naloga RKS. Tako v organizaciji ocenjujejo, da bodo s pomočjo prostovoljcev uspeli zbrati med 42.000 in 45.000 litri krvi. Nadalje so si v organizaciji zastavili motiviranje ljudi za darovanje delov človeškega telesa, krepitev programa prve pomoči ter pripravljenosti in ukrepanja v primeru nesreč.

Za program krvodajalstva naj bi v letošnjem letu zagotovili okoli 530.000 evrov, za programe prve pomoči, pripravljenosti in ukrepanja v primeru nesreč ter za delovanje službe za poizvedovanje pa dobrih 263.000 evrov.

Sicer pa današnja generalna skupščina poteka v delnem vzdušju pisma, ki so ga člani RKS prejeli v minulih dneh. Predsednik/Zdaj že nekdanji predsednik Janez Remškar in nekdanji generalni sekretar Srečko Zajc sta v njem člane pozvala, naj se na volitvah odločijo po svoji vesti, "kajti vi ste RKS, zaposleni v njem so samo pastirji vaše črede, niso lastniki," sta omenjena funkcionarja zapisala v pismu.

Afere, ki so omajale zaupanje v RKS

Afera Rdeči križ je izbruhnila pred petimi leti. Takratnemu generalnemu sekretarju Mirku Jeleniču so očitali, da je denar, zbran s prostovoljnimi prispevki, prek podjetja Slork, ki ga je vodil, posojal različnim podjetjem in z njimi sklepal namišljene posle. Šlo naj bi za milijardo tolarjev in Jeleniča so po šestnajstih letih dela na RKS odpustili. Vendar je sodišče pred dvema letoma ugotovilo, da zoper njega ni dovolj dokazov, kljub temu, da so kriminalisti spisali 12 ovadb. Zato se je novo vodstvo Rdečega križa odločilo za odškodninski tožbi.

Proti Jeleniču potekajo še tri sojenja. Rdeči križ zahteva od njega v dveh odškodninskih tožbah 120 milijonov tolarjev, na delovnem sodišču pa terja še vračilo dobrih štirih milijonov tolarjev odpravnine.

Medtem je dobro leto po posojilni aferi stekla še preiskava proti sekretarki območnega združenja RKS v Kopru Alji Budair, zaradi suma zlorabe položaja in poneverb.