Tiskane izdaje
Predsednik republike Borut Pahor že tri leta zapored ponavlja svojo nezadostno oceno Slovenske vojske za delovanje v krizi. Čeprav nenehno hvali ljudi, ki se v teh razmerah trudijo, da je vojska sposobna za delovanje v miru, je nezadostna ocena postala že stalnica.
Preden se bodo poslanci lotili reševanja vojaške problematike, bo danes pred njimi nastopil vrhovni poveljnik. Nihče ne želi ugibati, kaj Pahor še lahko pove, česar do zdaj še nismo slišali. Preverili pa smo, kaj je o vojski do zdaj že govoril prekaljeni politik Pahor v svojih številnih vlogah.
Tako je govoril Borut Pahor
Predsednik opozicijske SD Borut Pahor je januarja leta 2006 odločno okrcal odločitev vlade pod vodstvom Janeza Janše, da štiri pripadnike Slovenske vojske napoti v Irak. Odločitev je Pahor takrat pospremil z besedami: »Neprimerna, nepotrebna in tvegana.« »Mislim, da so to odločitve tiste narave, tiste teže, ki zahtevajo nacionalni konsenz.«
Pahor že tri leta zapored ponavlja svojo nezadostno oceno Slovenske vojske za delovanje v krizi. Foto: Tadej Regent/Delo
Štiri leta pozneje je Borut Pahor, takrat v vlogi predsednika vlade, dejal: »Imamo upravni aparat, ki je enako velik, kakor je bil takrat, ko smo imeli še naborno vojsko, ki je štela 70.000 pripadnikov. «
Septembra leta 2010 je premier Pahor ob slovesnosti pred odhodom 14. kontingenta Slovenske vojske v Afganistan dejal: »Vsakič, ko napotimo slovenske vojake v misije, obstaja tveganje, da bo kdo umrl, vendar Slovenija ni dežela s tradicijo vračanja mrtvih vojakov z misij.«
Leta 2011, ko je kot premier zavrnil imenovanje novih generalov, je Pahor izjavil: »Morate razumeti, da je ena od okoliščin, ki nas napotuje k skrbnemu premisleku, dvajsetletnica slovenske države in sporočilo, ki ga dajemo pri tem, druga pa, da imamo sorazmerno veliko generalov glede na število drugih častnikov in vojakov.«
Julija leta 2014 je na srečanju s predsednikom Italije Giorgiem Napolitanom predsednik Pahor povedal: »Mir ni samoumeven, zanj se je treba zavzemati. Tudi v času, ko si politika ne prizadeva in ne želi vojne, lahko izbruhne, če ljudje v težnji za mir niso dovolj vztrajni.«
»Ob sedanji strukturi, slabih dohodkih vojakov, nespremenjenih nalogah in zdaj razpoložljivih virih je vojska dosegla najnižjo raven možnosti delovanja,« je na dan Slovenske vojske 15. maja leta 2015 povedal predsednik.
Foto: Tadej Regent/Delo
»Imamo svojovojsko. Ni nas strah. Zmagali bomo. In tudi smo. Zmagali smo tudi zato, ker smo bili enotni. Kot predsednik republike četrt stoletja pozneje želim vse nas nagovoriti k negovanju zgodovinskega spomina na to enotnost. Ob sedanjih in prihodnjih izzivih naj deluje kot izjemen navdih in dokaz, da smo veliki, ko smo enotni, in da enotni dosežemo stvari, ki se zdijo nemogoče,« je 16. decembra leta 2015 ob 25. obletnici postroja brigade Moris, obletnici, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski, dejal Pahor.
Sedemnajst projektov za evropsko obrambo
Krepitev sodelovanja članic EU na področju obrambe postaja vse konkretnejše. Ministri za obrambo so potrdili prvih sedemnajst projektov v stalnem strukturiranem sodelovanju (Pesco). Močnejša lastna obramba na stari celini je ena pomembnih tem od začetkov evropskega povezovanja po vojni. Ideje so dobile nov in močan zagon po izvolitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki zaveznicam ni hotel več stoodstotno zagotavljati niti izpolnjevanja 5. člena severnoatlantske pogodbe. Pesco naj bi zagotovil Evropi več neodvisnosti kot ZDA, bolj usklajen razvoj zmogljivosti in večjo prožnost. Poleg tega ta želi učinkoviteje delovati v svojem sosedstvu, predvsem v Afriki.
V Pescu sodeluje 25 držav članic, tudi nevtralne. Poleg Združenega kraljestva sta se mu odrekli Danska in Malta. Med prvimi projekti so sanitetno poveljstvo, logistična vozlišča in center za usposabljanje vojaških inštruktorjev. Predvidena je nadgradnja sistema za pomorski nadzor, razvijali pa naj bi tudi prototipe pehotnih vozil. Predvidena je vzpostavitev evropske enote za hitro odzivanje, ki bi lahko imele na razpolago - ko bi EU sprejela odločitev o njihovem delovanju - več kot 10.000 pripadnikov.
Krepitev oborožitvene industrije
Motor Pesca so največje članice na čelu s Francijo in Nemčijo. Kljub jasnim sporočilom, da obrambno sodelovanje nikakor ni usmerjeno proti Natu, češ da je zavezništvo še vedno temelj obrambe in da se bo z močnejšo Evropo še okrepilo, na drugi strani Atlantika o tem še vedno dvomijo. Ameriški sekretar za obrambo James Mattis je februarja na zasedanju zavezniških ministrov zahteval, da je v dokumentih EU zapisano, da je skupna obramba izključno naloga Nata.
Foto: Tadej Regent/Delo
Na področju obrambne unije si EU prizadeva za krepitev evropske oborožitvene industrije. Skupne naložbe v vojaške zmogljivosti in raziskave naj bi omogočile bolj namensko porabo denarja. Po predlogu evropske komisije bi po letu 2020 z milijardo evrov proračunskega mobilizirali skupne naložbe v razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti v vrednosti pet milijard evrov na leto. Za raziskave inovativnih obrambnih tehnologij v proračunu EU naj bi vsako leto imeli 500 milijonov evrov.
Slovenija bo sodelovala v dveh projektih Pesca - v mreži logističnih vozlišč in pri vojaški mobilnosti, in to tako pri administrativnih ovirah kot v infrastrukturi. To je sicer prednostna naloga EU in Nata. »Projekta nam lahko prineseta veliko koristi,« je ocenil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak. Slovenija kot opazovalka sodeluje v še petih projektih, tudi pri odkrivanju kibernetičnih groženj.
Zmogljivosti bodo ne glede na način financiranja v lasti članic ter na razpolago EU, Natu in Združenim narodom.
