Tiskane izdaje
Pahor je zatem opozoril, da bo za rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško ta teden zelo pomemben tako na naši kot na sosednji strani, a je vseeno izrazil prepričanje, da bodo zadnje nejasnosti razčiščene in bo po 18 letih v Stockholmu vsekakor podpisan za obe državi pomemben sporazum. Ko bo to storjeno, pa bo morala parlamentarna večina sporazum še ratificirati. Predsednik vlade se je o tem na poti na zasedanje sveta EU v Bruselj pogovarjal tudi s predsednikom največje opozicijske stranke Janezom Janšo, kot je včeraj zagotovil, pa se bodo o tem še pogovarjali. Če ne dvostransko, pa na ravni predsednikov strank in zagotovo spet v odboru za zunanjo politiko DZ.
»Z ministrom Žbogarjem sva se namreč odločila, da greva s to razpravo še enkrat v ta odbor predvsem zato, da razčistimo nekaj nejasnosti, zlasti pa eno, ki je po mojem ključna in zadeva enostransko izjavo Republike Hrvaške o sporazumu. Mi seveda nimamo pravice kakor koli omejevati hrvaške suverenosti v tem smislu, da hrvaški sabor v procesu ratifikacije sprejme enostransko izjavo. Tudi ne moremo nič storiti, če katera od držav, denimo ZDA, politično podpre njihovo enostransko izjavo. Nasprotujemo pa, da bi tako izjavo podpisale ali sponzorirale države EU ali švedsko predsedstvo kot priča sporazumu kot celote. To bi namreč imelo povsem drug pravni pomen. O tem sem spregovoril na zadnjem zasedanju sveta EU in mislim, da je moje stališče dobilo podporo.«
Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela
