Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija se s Strateškim forumom Bled in procesom Brdo ustrezno loteva regionalnih izzivov, njena težava pa je »follow up« - kako naprej s temi razmisleki, pravi mednarodni svetovalec za JV Evropo in Zahodni Balkan Borut Šuklje.
Med tremi osrednjimi načeli, ki jih po Šukljetovem mnenju velja upoštevati, je izjemen pomen zunanjepolitičnih, gospodarskih in kulturnih odnosov s sosednjimi državami. Sestanek predsednikov vlad Italije, Slovenije in Hrvaške o jadransko-jonski mikroregiji, ki bo v četrtek v Benetkah, bi bil lahko po njegovem prepričanju primer takšne dobre prakse.
Kot poudarja, s tem ne potrjujemo samo sredozemske in srednjeevropske orientacije Slovenije, »temveč bomo lahko tudi zelo pragmatično skupaj z jadranskima sosedama kandidirali za evropska sredstva, namenjena razvoju severnega Jadrana kot novega trgovskega stičišča in najbližje pomorske povezave oddaljenih morij in centralne in jugovzhodne Evrope«.
Kot drugo načelo Šuklje izpostavlja, da kažejo načini reševanja odprtih ali nerešenih vprašanj s sosednjimi državami tudi na moč ali sposobnost operativne oblasti, torej vlade in parlamenta, da zna probleme reševati in jih ne kot nerešene prenašati na skupno evropsko omizje, temveč tam promovirati sprejete rešitve.
Po njegovem mnenju je bil sporazum Pahor - Kosor o načinu reševanja odprtih meddržavnih vprašanj o meji tak primer dobre prakse in referenčna točka nadaljnjih reševanj vprašanj iste vrste v regiji.
Tretje načelo pa je, da je zlasti v občutljivih, s krizo obremenjenih obdobjih, potrebno biti še bolj pozoren na odnose zlasti z državami sosedami in odnose v širši regiji. Tem iskanjem in premislekom sta sledili zasnovi tako procesa Brdo kot Strateškega foruma Bled, dodaja Šuklje.
»Dva primera slabega folow-upa«
Formi obeh omenjenih srečanj sta po njegovem mnenju primerni, predvsem v času novega interesa za regijo. »Naša težava je, kako in na kakšen način nadaljevati z razmisleki ali iniciativami, torej 'follow up'. Kot primer: eno od vprašanj, katerega imajo prav sedaj na mizi evropske in tudi ameriška diplomacija, je povezano z BiH. Vprašanje, ki ga lahko strnemo v eno: Zakaj je v tej državi, tudi v primerjavi s sosednjimi državami, popoln razvojni zastoj?« je izpostavil.
Ob tem je Šuklje tudi spomnil, da je slovenska vlada pred leti imenovala posebnega odposlanca v BiH, bivšega predsednika Milana Kučana. Izdelal je poročilo, »ki je danes kot tajno zaklenjeno v omari, tisti, ki so ga brali, pa vedo, da gre za zelo decentno analizo razmer v državi in predlogov ali mnenj, ki bi jih lahko tudi danes uporabljali predstavniki Slovenije,« opozarja Šuklje.
»Ali drugi primer: v okviru procesa Brdo je bila razprava o evropski prometni strategiji, ki je prav tako ostala v eni od omar, ne glede na posledice. In tu je težava naših dobrih načrtov in iniciativ,« je prepričan mednarodni svetovalec za JV Evropo in Zahodni Balkan.
