Tiskane izdaje
Fiesa – To, kar se dogaja z nedokončano vilo Novisto, v javnosti znano kot Zidarjevo vilo, je popolna zmeda. Občina je najprej napovedala, da bo uveljavila predkupno pravico, zdaj pa pravi, da je cena previsoka in da ponudba, ki jo je dobila občinska uprava, ni bila zakonita. Prodajalci pa menijo, da mora zdaj občina to »črno« vilo kupiti.
Pravi vihar je najprej sprožilo dejstvo, da nekateri lokalni veljaki pomagajo Zidarju in nepremičninski agenciji Vila Portorož prodajati vilo Novista. Zvedelo se je celo, da je imela agencija predpogodbo z ljubljanskim podjetjem, katerega ustanovitelj je skrbno varovan ruski državljan. Ta je bil pripravljen odpraviti vse nepravilnsoti, zaradi katerih je vila zgrajena v neskladju s predpisi (črna gradnja), potem pa vanjo investirati še en milijon evrov.
Toda v ta posel se je vmešal piranski župan Peter Bossman (ali podžupanja Meira Hot), ki sta zahtevala za občino uveljavljanje predkupne pravice. Vlasta Lovrečič zdaj obtožuje vrh občinske uprave: »Kupec je na žalost odstopil, a je bil pripravljen odpraviti gradbena neskladja in vložiti en milijon evrov. Če bi državne ustanove spoštovale zakonodajo, bi morali predstavniki občine prevzeti odgovornost za svoja dejanja, saj prodaje ni dopustila sama pa je tudi noče kupiti. Občina je poznala vsa pravna dejstva, saj je hotela videti našo predpogodbo s kupcem vnaprej, še pred izdajo sklepa o uveljavitvi svoje predkupne pravice.« Lovrečičeva ni hotela povedati, kdo je lastnik ljubljanskega podjetja. Dejala je samo, da je bilo v predpogodbi predvideno, da bodo vilo do tretje gradbene faze prodali za približno en milijon evrov. Drugi udeleženci v tem poslu pa trdijo, da mora veljati tudi v tem primeru enako pravilo, kot je v koprski občini, kjer je morala ta na koncu (po sodni poti) kupiti gostinski objekt MTS Kompas Lazaret, ker je najprej uveljavila predkupno pravico, potem si pa premislila.
Na občini je podžupanja Meira Hot pooblastila Manco Plazar, predstojnico urada za okolje in prostor, da nam je povedala: »Vila Portorož nam je posredovala ponudbo, ki po našem mnenju ni skladna z zakonom. Zaračunati nam je hotela provizijo, ki je ne bi smela, hotela nam je naprtiti stroške svojega predhodnega dela in tudi rok veljavnosti ponudbe je bil napačen. Nismo je sprejeli zato, ker je bila cena previsoka. Upali smo na nižjo in pričakovali drugačne pogoje plačila. Od nje nismo odstopili zaradi plomb, ki so jih vpisali gradbeni inšpektorji. Mnenje občinske uprave je, da je bilo sklepanje predpogodbe zakonito, kljub prepovedi prometa z njo,« je povedala Manca Plazar.
Na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor so nam na naše vprašanje, ali je mogoče prodajati nepremičnino, če inšpektorji zahtevajo prepoved prometa, odgovorili, da bi morali to vprašanje postaviti ministrstvu za pravosodje, saj vsako sodišče v Sloveniji različno tolmači prepovedi, ki so vpisane na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja. »Nekatera sodišča ne dovoljujejo prodaj nedovoljenih gradenj, druga pa trdijo, da so zaznambe prepovedi prodaje le informativnega značaja o obstoju nelegalne gradnje. Vpis zaznambe o prepovedi prodaje je dolžnost gradbenega inšpektorja, ni pa gradbeni inšpektor nadzorni organ delovanja zemljiških knjig,« so nam odgovorili na inšpektoratu.
