Banka Slovenije je na podlagi izsledkov pregledov bank izdala več odredb v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi na področju pranja denarja. »Problem se je zgodil v trenutku, ko je v javnosti začela odmevati zgodba domnevnega pranja denarja v NLB in ko se je čudežno pojavil zapisnik o izvedbi pregleda samo v Novi KBM, ne pa tudi v ostalih bankah, kjer smo zaznali enak vzorec italijanske tipologije,« je izpostavil Jazbec.
To, da so se po zgodbi o domnevnem pranju denarja iz Irana prek NLB pojavili dokumenti o domnevnem pranju denarja italijanskih državljanov prek Nove KBM, je bilo po njegovih besedah »narejeno z določenim namenom, da se uravnoteži zgodba iz NLB in da se politično uravnoteži precej neprijetne zaključke s strani takratnega delovanja NLB«.
Preberite tudi:
Tožilstvo zavrglo ovadbo bančnikov NLB pri domnevnem iranskem pranju denarja
Italijanski pralci denarja so Sloveniji pomahali v slovo
Kot je izpostavil, je »ukrep Banke Slovenije, vezan na zasebno banko, redkokdaj prišel v javnost«. Zasebni lastniki so vedno zelo pazili na ugled, je dejal in pojasnil, da so bile »nepravilnosti v državnih bankah vedno čudežno sporočene javnosti«. Po njegovih besedah so banke v zasebni lasti sledile priporočilom Banke Slovenije, v državnih bankah pa je bil »to vedno bolj problem javnosti kot bank samih«.
V Banki Slovenije je te postopke vodila posebna komisija za prekrške, sestavljena iz samih pravnikov, ki je po njegovih besedah neodvisno ugotavljala tudi subjektivno odgovornost. Na vprašanje, kako to, da so vsi ti postopki pred sodiščem padli ali pa jih je Banka Slovenije prekinila sama, je dejal: »Dejstvo, da je sodišče popravilo prekrške, ki jih je zahtevala Banka Slovenije, pritrjuje mnenju, da je bilo za določene nesmiselno, da bi se nadaljevali.«
14 kršitev in 11 prekrškov
Banka Slovenije je konec leta 2014 po pregledu bančnega sistema zaznala 14 kršitev in 11 prekrškov, sodbo sta dočakala dva, eden je delno zastaral, eden pa ni bil prekršek, je povzel predsednik komisije Jani Möderndorfer (SMC). Kot je ocenil Jazbec, »postopki tečejo dolgo, banke imajo možnost ugovora, na koncu pa so tu še sodišča, ki po neki svoji logiki in praksi odgovarjajo na te stvari«.
V primeru Nove KBM se je pokazalo, da je bila Banka Slovenije v zmoti ali da je bila preveč stroga pri določanju višine kazni, je dodal. Kot je spomnil Möderndorfer, je Banka Slovenije v primeru Nove KBM zahtevala 150.000 evrov kazni, sodišče jo je znižalo na 18.000 evrov. Za štirikrat na 400 evrov je znižalo kazen nekdanjemu predsedniku uprave Nove KBM Alešu Haucu, nekdanjima članoma uprave Robertu Senici in Sabini Župec Kranjc pa na po 800 evrov kazni.
Odsotnost ustrezne sodne prakse
Težava v Sloveniji je po Jazbečevem mnenju odsotnost sodne prakse in vloga urada za preprečevanje pranja denarja, katerega naloge in način sodelovanja z drugimi v preteklosti ni bil točno opredeljen. Področje pranja denarja pa ni le slovenska težava. Je mednarodna težava in to vedno večja, je menil in povedal, da se zato oblikujejo predlogi, da bi se nadzor v evropski bančni uniji centraliziral in da bi se zakonodaja, ki je sedaj po državah zelo razdrobljena, poenotila.
Na vprašanje, ali so v Banki Slovenije razmišljali, da bi Haucu odvzeli licenco za opravljanje funkcije člana uprave banke, je Jazbec odgovoril, da je to, kadar pride do odredbe ali prekrška, ena od možnosti oziroma zadnji ukrep. Ta možnost se je zanj v pogovorih znotraj Banke Slovenije omenjala, je priznal Jazbec, a poudaril, da je ta možnost doslej že večkrat lahko botrovala odstopu kakšnega člana uprave iz osebnih razlogov.