Bovška zadruga pripravljena prevzeti kaninsko moro

S ponudbo Bovške razvojne zadruge za najem ali odkup infrastrukture na Kaninu se je za tamkajšnje smučišče morda pokazala luč na koncu predora.

Objavljeno
20. avgust 2013 23.19
bmo_gondole
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin

Dogovor za rešitev sezone bi morali bliskovito skleniti banka Hypo, stečajna upraviteljica družbe ATC Kanin, in bovška občina. Ponudba je težko pričakovan in najbolj konkreten korak zadruge, ki so jo na Bovškem ustanovili turistični in drugi ponudniki po januarski nesreči na krožnokabinski žičnici.

Poslala je tripartitno ponudbo za naslednji dve zimski in poletni sezoni. Banki Hypo ponuja odkup ali najem krožnokabinske žičnice, restavracije, teptalcev in druge lastnine. Pričakovano se nagibajo k cenejšemu najemu infrastrukture namesto dražjega odkupa. Tako Banki Hypo ponujajo 44.000 evrov za letni najem naprav, medtem ko so za odkup lastnine pripravljeni odšteti 220.000 evrov (zgolj 20.000 evrov za žičnico z vsemi podsistemi).

V Hypu so pozdravili pobudo lokalne zadruge, vendar ostali skrivnostni glede ponudbe. »Tudi nam je v interesu, da se ta regija v prihodnje turistično razvija, zato si bomo prizadevali za rešitev, ki bo najbolj primerna za vse vpletene strani. Posameznih korakov pred dokončno rešitvijo ne moremo komentirati,« so pojasnili.

Stečajni upraviteljici zadruga ponuja 25.000 evrov za polletni najem sedežnic, opreme, spodnje postaje s parkiriščem in teptalca. Upraviteljica Nataša Gibičar je povedala, da si od začetka stečajnega postopka prizadevajo za vnovičen zagon smučišča: »Ponudbo bomo obravnavali skupaj s ponudbama preostalima lastnikoma, seveda pa bodo vsi postopki izvajani na način in pod pogoji, ki jih določa insolvenčni zakon. Nadaljnji postopki bodo odvisni od uspešnosti prejete ponudbe.«

Spet koncesijska pogodba

Tudi tokrat ne bo šlo brez izdatne pomoči bovške občine. Lokalna skupnost je namreč v preteklih dveh letih subvencionirala javni prevoz s krožnokabinsko žičnico, na tovrstno pomoč pa še naprej računajo v zadrugi. Izračunali so namreč, da bi v prihodnjih dveh letih nastala vrzel v višini dobrih 430.000 evrov, ki je ne bi mogli pokriti iz rednega obratovanja. Zato računajo na letno nadomestilo v višini do 300.000 evrov.

Župan ­Siniša Germovšek ostaja previden, saj meni, da so v zadrugi nekoliko podcenili finančni obseg sanacije in zagona. Tudi občina namreč išče denar za sanacijo žičnice prek gospodarskega ministrstva od ostankov iz iztekajoče se finančne perspektive. »Številke se ne ujemajo. Po naših podatkih bi namreč za popravilo potrebovali veliko več denarja. Obenem bi občina letos težko kaj prispevala.« Lahko sicer računa na evropsko pomoč, a le, če bo naprava pristala v njeni lasti. Pogajanja v tej smeri potekajo.

Vrtoglavi stroški

Za zagon in zamenjavo opreme bi morala zadruga v prihodnjih dveh letih vložiti slabih 730.000 evrov, ocenjujejo. Zaradi nesreče so prisiljeni zaradi varnosti med drugim popraviti in obbetonirati vse stebre, preveriti varnostne sisteme in prižemke na žičnici, izvesti preizkus možnih učinkov vetra na nagib kabin in zamenjati 600 metrov jeklenice na spodnjem odseku. 

»Nekateri proizvajalci imajo dobavni rok 12 tednov. Jeklenico je treba naročiti še avgusta, da bi popravilo in tehnični pregled izvedli do 1. decembra. Zato že zbiramo ponudbe od evropskih proizvajalcev in jo bomo naročili ne glede na izid pogajanj glede nakupa ali najema,« je zatrdil predsednik zadruge Jernej Stritih. Letni stroški obratovanja bi predvidoma znašali 650.000 evrov.