Božič je pred vrati

Ljubljana - Krščanski svet 25. decembra praznuje božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva in najbolj priljubljen cerkveni praznik, sicer pa zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem. Ob božičnem prazniku bodo slovenski škofje že tradicionalno darovali več maš. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja. V večini katoliških in protestantskih dežel namreč božiček na sveti večer, 24. decembra, še vedno nosi darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran bo na sveti večer v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani daroval slovesno polnočno mašo. Sveto mašo v stolni cerkvi bo vodil tudi na božični dan, v ponedeljek. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger pa bo praznično sveto mašo daroval v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika na sveti večer, 24. decembra in na božični dan.

Celjski škof Anton Stres bo na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v celjski stolnici sv. Daniela, v stolni cerkvi pa bo prav tako maševal dan kasneje, torej na božič. Koprski škof Metod Pirih bo na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, na božič pa bo maševal v koprski stopnici Marijinega vnebovzetja. Murskosoboški škof Marjan Turnšek bo na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, prav tako pa bo sveta maša v stolnici na božični dan. Novomeški škof Andrej Glavan bo polnočno sveto mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu, maševal pa bo tudi na božič.

Za vse, ki v srcu dobro mislijo

Ljubljanski nadškof in metropolit Uran je v svojem božičnem nagovoru dejal, da je božična skrivnost namenjena vsem, ki v srcu dobro mislijo. Dodal je, da se v teh dneh posebej "spominjamo bolnih, ostarelih, invalidov, vseh obupanih in zapuščenih, brezdomcev in jetnikov". Poudaril je tudi, da je kljub napredku na mnogih področjih sodobnega življenja veliko osebnih kriz ljudi, a tem Uran napoveduje novo upanje.

Mariborski nadškof in metropolit Kramberger pa je v svoji božični poslanici zapisal, da noben krščanski praznik ni tako domač in ljudem tako blizu, kot božič. Kramberger je dodal, da božič nosi tri vsebine, in sicer, da je bog postal človek in se rodil kot človek; pobožanstvenje človeka in sveta, kot tretja vsebina pa Kramberger navaja človekovo srečo in veselje.

Škof Erniša v božični poslanici pozval k dejavni ljubezni

V teh dneh obhajamo rojstvo božje ljubezni. Če ne bi bilo to res božje delo, bi ljudje na božič že zdavnaj pozabili. Toda niso in nismo, kajti zavedamo se, da brez božiča ne gre, pravi v božični poslanici škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša in nadaljuje, da se "zavedamo, da je le tam, kjer so otroci veseli, kjer odrasli prekujejo meče v lemeže, kjer so sivi starci srečni in kjer golob miru ustavi vojake sredi boja, srečno in lepo življenje. In to kliče tudi vse nas k dejavni ljubezni."

Bog nas namreč v teh dneh še posebej uči, nadaljuje Erniša, da vsak izmed nas lahko postane za nekoga žarek upanja in da vsak lahko prižge svetilko, ki bo razsvetlila pot domačinu in tujcu, tako kot je nekoč svetloba iz višav razsvetlila betlehemske poljane. Tudi med nami, čeprav bi lahko bilo marsikaj drugače, je namreč še vedno veliko nesrečnih, osamljenih, bolnih in revnih ljudi. Vsi ti si zaslužijo našo iskreno pomoč in pozornost. Zaslužijo si dlani, ki vabijo in nudijo prijateljski objem. Zato se ne obrnimo vstran od nikogar, ki bo v teh dneh potrkal na naša vrata, temveč odprimo srce in roko. Zadolžnica, ki smo jo prejeli, ko nam je bila izkazana božja ljubezen, nas kliče in zavezuje k temu, da se zavzamemo za svet brez sovraštva in vojn in da vsak po svojih močeh čim več prispevamo, da bo svet vse bolj in bolj živel po božičnem oznanilu, ki pravi: "Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Slava naj bo zato! Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem," končuje poslanico Geza Erniša, vsem pa želi blagoslovljene in lepe božične praznike ter srečno in uspešno leto, ki je pred nami.

Drnovšek: Naj božični mir preseže vse zlo tega sveta

Predsednik države Janez Drnovšek je v božični voščilnici vsem zaželel veliko miru in zadovoljstva ter prijazne praznike, so sporočili iz njegovega urada. "Božični praznik je presegel okvire formalne pripadnosti veri in je dobil vsečloveški pomen. Zato želim, da se ta večer in v naslednjih dneh vsi združimo v dobri misli in v dobrem dejanju. Naj božični mir in dobrota presežeta vse zlo tega sveta," je zapisal Drnovšek.

"Na božični večer želim vsem kristjanom veliko miru in zadovoljstva. Posebej čestitam nadškofu in ljubljanskemu metropolitu Alojziju Uranu ter mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju in ostalim slovenskim škofom. Z božičnimi pozdravi se obračam tudi na vse slovenske duhovnike, samostanske sestre in brate, še posebej pa na slovenske misijonarje, ki pomagajo nesrečnim v različnih delih sveta."

Prav tako Drnovšek čestita protestantskim duhovnicam in duhovnikom, evangeličanskemu škofu Gezi Erniši ter vsem drugim pripadnikom različnih krščanskih skupin, ki danes praznujejo božični večer.

Rojstvo Jezusa Kristusa

Božič v krščanstvu pomeni malega Jezusa (otroka, tudi malega Boga); na ta dan se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.

Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Okrog leta 200 so božič praznovali 20. maja, kasneje, ko so se kristjani začeli zanimati za datum njegovega rojstva, pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Tako je imela cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336, leta 354 pa je bilo po ohranjenih podatkih praznovanje božiča ustaljeno.

Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta.

V skladu s prastarim običajem na sveti večer v mnogih slovenskih krajih tudi pokropijo in s kadilom pokadijo domačo hišo, med kropljenjem pa molijo rožni venec ali pojejo božične pesmi. Vrh praznovanja svete noči je polnočna maša ali polnočnica.