Tiskane izdaje
Maribor – Minister za promet Janez Božič je danes v Mariboru predstavil dodatni avtocestni program, ki je eden od štirih prometnih projektov v pred kratkim sprejeti vladni resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih med letoma 2007 in 2023. Kot je dejal Božič, je program namenjen izgradnji in dokončanju posameznih odsekov slovenskega avtocestnega križa, uresničitev projekta pa naj bi se zgodila med letoma 2009 in 2020.
Cilj projekta je po ministrovih besedah izboljšanje zmogljivosti cestne mreže, kar bo imelo neposredne gospodarske učinke pri uporabnikih, zlasti znižanje stroškov prevoza, posredno pa bo omogočilo večjo konkurenčnost gospodarstva na teh območjih in bo ugodno vplivalo na regionalni razvoj.
95 kilometrov novih avtocestnih odsekov
V dodatnem programu je načrtovana gradnja 127 kilometrov novih cest, od tega bo 95 kilometrov avtocestnih odsekov in hitrih cest v vrednosti 284 milijard tolarjev, preostanek pa pomenijo gradnje navezovalnih cest na obstoječe avtocestne odseke. Po Božičevih besedah so možni viri financiranja za te projekte predvsem iz zasebnih finančnih virov v okviru javno-zasebnega partnerstva, kreditov ali vrednostnih papirjev kot zunanjih dolžniških virov financiranja, nekaj pa bodo prinesla tudi sredstva iz evropskih skladov.
Med projekti, ki naj bi bili v tem času realizirani, so t.i. jadransko-jonska povezava med Divačo in Jelšanami, hitra cesta med Koprom in Dragonjo, razširitev avtocestne povezave med Kosezami in Kozarjami v šestpasovnico, dokončanje phyrnske avtoceste med Draženci in Gruškovjem, dograditev oz. rekonstrukcija avtocestnega odseka med Šmarjem-Sap in Višnjo Goro, zahodna mariborska obvoznica ter navezovalne ceste Dramlje - Šentjur, Povodje - Stanežiče in od južne ljubljanske obvoznice do Škofljice.
Gradnja najpomembnejših odsekov za skladen in enakomeren regionalni in gospodarski razvoj
Vlada želi z gradnjo teh odsekov omogočiti skladen in enakomeren regionalni in gospodarski razvoj vseh slovenskih regij, kot tudi nadaljnji razvoj države v okviru članstva v EU. Prioritetne gradnje avtocestnega omrežja bodo temeljile na merilih za določanje prednosti oz. vrstnega reda gradnje tistih odsekov, ki še niso zgrajeni oziroma se še ne gradijo.
Zahodna mariborska obvoznica ni prioriteta
Predstavitev v Mariboru je bila deležna največjega zanimanja pri tamkajšnjih projektih, med katere sodita dokončanje phyrinske avtoceste do Gruškovja, zlasti pa gradnja zahodne mariborske obvoznice. Slednja bo precej razbremenila štajersko prestolnico, ki se danes predvsem na območju Ptujske ceste duši v tovornem in ostalem prometu.
Mariborčane moti predvsem napoved pozne realizacije tega projekta, saj je trenutno šele v postopku umeščanja v prostor, ki ga vodi tamkajšnja mestna občina. Božič je povedal, da se zaveda problematike omenjene ceste, vendar hkrati poudarja, da mora kot minister skrbeti za podobne težave po vsej državi. Pri tem je poudaril tista območja, ki so trenutno še vedno dobesedno odrezana od osrednjega dela države, med katere je uvrstil med drugim Kočevsko, Koroško in Tolminsko.
Državni sekretar na ministrstvu za promet Gregor Ficko je v zvezi z problematiko prometa skozi Maribor še pojasnil, da je naloga mestne občine opredeliti, kakšne prometne tokove želijo v prihodnosti. To velja tudi za idejo severne obvoznice, ki pa je v resoluciji ni zaradi pozne pobude, vendar ne vidi razloga, da je v primeru izdelave konkretnih predlogov ne bi naknadno vključili v nacionalni program gradnje cest.
Pomurska avtocesta do leta 2008
Minister Božič se je po mariborski predstavitvi dodatnega avtocestnega programa v Beltincih sešel še s pomursko civilno iniciativo, ki bdi nad gradnjo pomurskega kraka avtoceste ter nad izvajanjem kratkoročnih ukrepov na cesti G1/3 med Gornjo Radgono in Lendavo. Na srečanju je zatrdil, da je država zagotovila finančna sredstva za gradnjo avtoceste in za izvedbo kratkoročnih ukrepov. Hkrati je poudaril, da gradnja na odseku Beltinci - Lendava ne bo zaostajala.
"Tisto, kar me najbolj veseli in zaradi česar sem prepričan v dokončanje pomurske avtoceste do leta 2008 je to, da smo skozi zakon o poroštvu zagotovili financiranje. Dars se zadolžuje za izgradnjo pomurske avtoceste skladno z roki in dinamiko gradnje. Sicer obstajajo težave, vezane na odkupe zemljišč. Vendar so to vedno porodne težave, ki so ponavadi pravočasno razrešene. V šestih letih nismo zamujali niti enega roka in tudi v primeru pomurske avtoceste so najtrši orehi strti," je novinarjem po srečanju zagotovil minister Božič.
V predlogu rebalansa proračuna 2007 in načrtu za 2008 so sredstva vlaganja v kratkoročne ukrepe povečana. Skupna številka je okoli 3,6 milijarde tolarjev, prvotna številka je bila nižja za okoli dve milijardi tolarjev. "Gre za resen odziv države," je še poudaril minister Božič o kratkoročnih ukrepih na cesti G1/3 skozi Beltince. Število tovornjakov, ki peljejo skozi naselje proti Lendavi je namreč vedno večje. Prejšnji mesec je skozi Beltince peljalo 88.500 tovornjakov.
