Uranova božična poslanica

Po besedah ljubljanskega nadškofa Alojza Urana božična skrivnost

Objavljeno
19. december 2008 03.22
Posodobljeno
18. december 2017 11.24
Ma.J./STA
Ma.J./STA

Ljubljana - Človeška ljubezen ni absolutna, "zato človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah", je v letošnji božični poslanici dejal ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Alojz Uran. Čeprav smo že mnogokrat obhajali iste praznike, meni Uran, "jih vendarle vsakokrat doživljamo drugače".

 

"Mladi in stari, zdravi in bolni, bogati in revni, učeni in neuki, verujoči in neverujoči, rojaki doma in po svetu: vsi iščemo življenje," je dejal Uran. Po njegovih besedah prav božična skrivnost "že skozi 2000 let odgovarja na vprašanje: od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Sporočilo božiča je sicer vedno enako, vendar pa je odgovor nanj vsako leto drugačen".

 

Kot je poudaril nadškof, božič v današnjem času "številni praznujejo v množičnih nakupih in obdarovanjih, v blišču in hrupu veselega decembra, drugi se odpravljajo na zimske počitnice in novoletno praznovanje, spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, kristjani pa se želimo približati samemu izvoru božičnega praznika".

 

"Kljub temu, da smo že mnogokrat obhajali iste praznike, jih vendarle vsakokrat doživljamo drugače. Kaj vse se je zgodilo v preteklem letu v našem osebnem, družinskem ali delovnem okolju! Koliko sprememb smo doživeli v našem slovenskem in evropskem prostoru! Vedno bolj nas povezujejo tudi globalna vprašanja podnebnih sprememb in kriza ekonomskega sistema, ki se je do nedavna zdel tako trden, da so mnogi nanj prisegali. Posledice bomo čutili vsi, predvsem pa najmanjši in nemočni. Vsi ti dogodki so nas zaznamovali in nas spreminjali," meni Uran.

 

Vsa neravnovesja, zaradi katerih trpi sedanji svet, so po Uranovih besedah "povezana s tistim temeljnim neravnovesjem, ki ima korenine v človekovem srcu. Tukaj se začenjata mir in vojna, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt".

 

Kot je predstavil nadškof, je papež Benedikt XVI. v okrožnici Rešeni v upanju zapisal, da "človeka ne more odrešiti znanost, človek je odrešen po ljubezni". Vendar samo človeška ljubezen po Uranovem mnenju "ni absolutna, ker jo vedno ogroža smrt, zato človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah. Samo Bog daje upanje, ki še tako temno noč razsvetli z lučjo novega življenja in veselja".

 

"Bog je Ljubezen in se je v Jezusu sklonil k človeku", njegovo rojstvo v bornem hlevu pa je po Uranovih besedah "zagotovilo vsem in vsakomur, da z njim lahko zaživi v polnosti in se v ljubezni podarja drugim". "Sprejmite ga in zmogli boste, kar ves svet ne zna: nasmehniti se sred' gorja," je svojo poslanico zaključil Uran.


Kramberger v božični poslanici: Mir je tudi človekova naloga

 

Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger v svoji božični poslanici poudarja, da je božič tako za kristjane kot za neverujoče praznik miru. Spominja, da je mir Božji dar, hkrati pa tudi človekova naloga. "Ne gre samo za željo ali hrepenenje po miru, gre za naše dejavno prizadevanje in sodelovanje, da bi mir uresničili," je zapisal nadškof.

 

V svoji poslanici Kramberger pojasnjuje, da gre najprej "za mir srca ali mirno vest, ki je sad urejenega človekovega notranjega življenja. Tak mir prihaja iz miru s pravičnim, svetim in usmiljenim Bogom. Ta notranji mir z Bogom pa se nadaljuje v miru med ljudmi, v družini, med sosedi, na delovnih mestih, v civilni družbi, med narodi, na svetu".

 

Poleg splošnega pomena praznika pa nadškof spominja, da je božič za vse kristjane predvsem praznik Kristusovega rojstva. "Osrednja vsebina božičnega praznika je: Kristus, Božji Sin se je učlovečil, v Betlehemu se je rodil kot človek; tako je prišel na svet, da bi vse ljudi odrešil," meni Kramberger. Zato je po njegovo božič za vernike praznik hvaležnosti, ki ga izraža trojno slovesno praznično bogoslužje.

 

"Seveda bo za veliko ljudi praznovanje božičnega praznika le nekaj zunanjega in najbrž za notranji mir ne bo veliko priložnosti in časa," priznava metropolit. Prav je sicer, da mislimo tudi na to, da drug drugega obdarimo in razveselimo vsaj s skromnim darom, ne smemo pa prezreti, opozarja Kramberger, "da je Kristus Odrešenik največji dar, s katerim je Bog obdaril ves svet, vse ljudi in vsakega posebej".