Tiskane izdaje
Vsak mesec v zadnjem letu smo vam predstavili po eno slovensko družino, ki se je znašla v stiski. Bralci Dela ste zanje zbrali 172.018 evrov. Poleg denarnih prispevkov ste družinam namenjali hrano, oblačila, kose pohištva, tisto, kar so najbolj potrebovali.
Dobrodelno pot smo januarja začeli v Malih Dolah pri Vojniku in obiskali družino Hvalec. Oče Andrej, mama Barbara in hči Eva so obupovali. Andreju je popuščalo srce, odkrili so mu raka, zaradi bolezni je propadlo njegovo podjetje, družino so bremenili dolgovi. V nekaj tednih ste za pomoč Hvalčevim zbrali več kot 9110 evrov. »Z zneskom smo poravnali dolgove, plačali položnice, manjši del sredstev pa je ostal za Andrejevo zdravljenje. Ko smo odpravili finančno krizo, si je zdravstveno opomogel, zdaj že dobiva invalidsko pokojnino. Barbari je uspelo dobiti dodatno delo, Evi pa še urejamo štipendijo,« je povedala Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.
Radodarna pomlad
Marca smo obiskali družino Curk-Desančič v Ljubljani. Ani in Alešu je grozila izguba majhnega stanovanja, ki sta ga pri republiškem stanovanjskem skladu najela za profitno najemnino. Oba sta delala, prejemala plačo, vse sta stokrat preračunala, a se ni izšlo. Potem so 36-letni Ani odkrili raka na mehurju. Zaradi zdravljenja in dolgotrajne bolniške odsotnosti je bil njun mesečni prihodek še nižji. Vse to je občutil njun šestletni sin Jernej. V skladu se je na sklicu za družino zbralo 18.875 evrov. »Z zbrano vsoto smo poplačali dolgove družine, ki so se nabrali do takrat. Ker pa se je Ani bolezen ponovila, pridružile so se še druge, je znova padla v nemilost znižanega prihodka. Z družino se še vedno intenzivno ukvarjamo. Ana in Aleš sta prešibka, da ju v skrbi za Jerneja ne bi podpirali,« je pojasnila Ogulinova.
Aprila smo v tesni najeti garsonjeri sredi Fužin obiskali Ibrahima Baltića. Na prelomu tisočletja je iz Bosne prišel v Slovenijo. V gradbeništvu je delal po 12, 14 ur na dan, tudi ob koncu tedna, sobo v samskem domu si je delil, da je družini v domači kraj poslal kakšen evro. Ko je zaradi zastoja srca umrla njegova mlada žena, je v Slovenijo pripeljal sinova, danes 19-letnega Edina in dve leti mlajšega Almedina. Dokler je lahko delal, je še šlo, potem so tudi njemu odkrili hudo napako na srcu. Sledila je operacija, dolgo okrevanje, medtem je izgubil službo. Invalida pri 43 letih nihče ne zaposli, za upokojitev je premlad.
Na sklicu za družino Baltić se je nabralo 18.965 evrov. Anita Ogulin: »Živeli so skromno in niso imeli veliko dolgov, s temi sredstvi smo jim plačevali položnice, zato je v skladu še vedno 12.516 evrov, z njimi pa vsak mesec pokrijemo stroške položnic in najemnine, saj Ibrahim po operaciji še okreva. Fanta lepo napredujeta v šoli, vključena sta tudi v naše programe mladinske pomoči.«
Reševanje strehe nad glavo
Družino Ademoski-Šušteršič smo predstavili maja. Vesni in Eriku so leta 2015 na vrata začeli trkali izterjevalci; gasili smo požar, da bi njima in triletnemu sinu Andrejčku ohranili streho nad glavo. Čez noč je mlada družina ostala brez sredstev za preživetje in dostojanstva, ker jima dolžniki niso plačevali računov za trdo delo. Upnikom nista mogla več pogledati v oči.
Ta stiska je bila bolj pravne narave, a kljub temu ste v sklad družine nakazali skupaj 4454 evrov. »S tem zneskom smo poplačali glavnino njunih dolgov. Ker imata Vesna in Erik trden medsebojni odnos, sta se zelo hitro pobrala in začela ustvarjati naprej. Seveda so jima naši pravniki brezplačno pomagali, da zdaj obvladujeta položaj. Skozi življenje sicer krmarita z minimalnimi sredstvi, ampak zmoreta. Nekaj dolga jima je še ostalo, vendar so tudi njima dolžni in v kratkem času se bo še to uredilo,« je optimistična Ogulinova.
Junija smo na hribovski kmetiji v Lazah pri Dolskem obiskali Levičnikove. Stiska se je stopnjevala tri leta, odkar se je smrtno ponesrečil Viktor, oče sedmih otrok, medtem ko je čistil gozd po žledni ujmi. Že prej so živeli skromno, nekaj so pridelali na kmetiji, nekaj zaslužili s prodajo sadežev, ki so jih nabirali po gozdovih. Mati Darka je stisko skrivala, dokler se je dalo, potem pa je svojo nemoč zaupala javnosti, zaradi najmlajših otrok, ki se še šolajo, predvsem pa zaradi komaj 11-letne Nataše.
V sklad za družino Levičnik se je steklo 16.045 evrov. S tem so poskrbeli za obnovo kopalnice in ogrevanje hiše, ki jo je načela vlaga. »Najpomembneje pa je, da je Darka z našo pomočjo začela razvijati svoj talent, usposobila se je za slikanje na steklo, našla svojo podjetniško priložnost in že izpolnjuje prva naročila. V skladu je ostalo 6596 evrov, s tem bomo lahko še leto dni poravnavali mesečne stroške družine.«
Z optimizmom v prihodnost
Julij je zaznamovala zgodba Vlaste in Petre Gašperin iz Semiča, ki sta se po smrti moža in očeta Boštjana znašli v stiski. Vlasti zdravje ni dopuščalo, da bi delala, odplačala dolgove in izšolala hčer. Pokojni mož ji je nakopal dolgove, ne da bi zanje vedela, pa še sama je zbolela za rakom, pred tem jo je že leta ogrožala huda sladkorna bolezen. Petra je, da bi pomagala brezposelni mami, podnevi hodila v šolo, ponoči pa delala na bencinskem servisu. Za Gašperinovi ste v poletnih dneh namenili 28.886 evrov. »To je zgodba o uspehu,« je poudarila Anita Ogulin. »Poravnali smo dolgove, v skladu pa je še 4655 evrov. Odločili sta se, da bo Petra iz sklada vsak mesec prejemala štipendijo in ji ne bo več treba ponoči delati, Vlasta pa dobiva nekaj invalidske pokojnine. Dekle končuje srednjo šolo in razmišlja o študiju, ki ji bo omogočil, da bo sčasoma lahko sama poskrbela za mamo. Vesela sem, da se je tudi Vlastino zdravstveno stanje popravilo in da z optimizmom zre v prihodnost.«
Avgustovska družina je bila malo drugačna. Sagadinove smo obiskali v Notranjih Goricah. Vid in Irma, oba visoko, akademsko izobražena, sta se težko sprijaznila z dejstvom, da ne moreta več samostojno poskrbeti za tri sinove, saj sta oba pristala med brezposelnimi. Pri njihovem sklicu se je na računu ZPM nabralo 7050 evrov. »Poplačali smo največje dolgove, sproti poravnavamo položnice, je pa zgodba Sagadinovih ena tistih, ki jim še ni videti konca. Dokler starša ne bosta dobila ustrezne zaposlitve, se bojim, da ne bo šlo,« je pripomnila Ogulinova.
Neusmiljeni upniki
Na začetku septembra je potrpljenje pošlo družini Vasilič iz Ljubljane. Leta se je mama Gorica mučila, da bi preživela tri hčerke, potem ko si je njihov oče vzel življenje. Samo ponoči je delala, da bi čez dan lahko poskrbela za deklice. Lakota je vdrla v dom, na vrata so vsak dan trkali upniki. Strla se je, zato je stvari v svoje roke vzela najstarejša hči, 22-letna študentka Katja. Zaradi sester, srednješolke Nine in devetletne Tine, ki so jo poleg bolezni zaznamovale še posebne potrebe.
Znesek, zbran zanje, je bil rekorden v tem letu: 32.350 evrov. Anita Ogulin: »Z denarjem smo jih razbremenili dolgov, jim opremili stanovanje in njihovo življenje spravili na kakovostno raven. Redno se vključujejo v vse naše programe, v skladu pa je ostalo še 8540 evrov za morebitne nepredvidene stroške. Čeprav se je mama duševno že dobro razbremenila, je fizično še vedno hudo izčrpana.«
Oktobra smo v Gorjah pri Bledu spoznali družino Lovšin. Staršema Heleni in Gregorju je zmanjkovalo moči za preživljanje devetletnih dvojčkov Timoteja in Mateja. Vsi štirje so zdravstveno obremenjeni, otrokoma je prezgodnje rojstvo pustilo posledice, Helena je dolgotrajno brezposelna, tudi Gregor je začasne zaposlitve izgubljal drugo za drugo. Potem ga je prizadel še rak. Počasi se je pobiral po kemoterapijah, prijel za vsako delo, ob tem študiral, a dostojnega življenja družini že dolgo ni mogel več zagotoviti.
Bralci Dela ste za družino zbrali 11.260 evrov. »Niti dveh tisočakov nismo porabili za dolgove, zato je v skladu ostalo še 9543 evrov. Lovšinova sta želela tako. S tem denarjem jim bomo sproti plačevali položnice. Zavzeto se vključujejo v vse naše podporne programe, kar se že kaže na kakovosti njihovega življenja. Gregorjevo zdravje se je stabiliziralo, Helena intenzivno išče službo, dvojčka pa smo vključili v vadbo borilnih veščin, kar sta si neskončno želela, ampak ta strošek poravnavamo iz naših posebnih sredstev,« je povedala Ogulinova.
Na začetku novembra smo se odpravili na Perovo pri Kamniku, h Koželjevim. Marija in Radovan sta se trudila, da bi sama rešila finančne težave, toda za veliko noč sta pod tlakom v kuhinji odkrila počeno vodovodno cev. Predračun za sanacijo ju je potisnil čez rob. Marija s hudo obliko sklepne revme ne dobi dela, mož pa pri pekih tudi ne zasluži dovolj za osnovno preživetje družine. Zanjo ste zbrali 6550 evrov. »Takoj po objavi zgodbe v Delu smo se intenzivno povezali s kamniško občino in tamkajšnjim centrom za socialno delo in vsa zbrana sredstva namenili za sanacijo hiše. Marija se vključuje v vse izobraževalne in podporne programe, zato verjamem, da bo konec dober,« je bila prepričana sogovornica. »Sanacijska dela so pri Koželjevih ravno zdaj v polnem teku, mojstri urejajo hidroizolacijo. Kuhinja je že gotova, januarja pa jim bodo pripeljali kuhinjo, ki jim jo bo podarilo slovensko hotelsko podjetje ... V skladu je ostalo še 313 evrov, to pa bodo porabili za nakup kakšnih ploščic, ko bodo dela tako daleč.«
Na zdravljenje v Nemčijo
Vsem je še blizu zadnja letošnja zgodba, zgodba Korlatovih dvojčkov iz Logatca, dvanajstletnikov Aida in Amarja, ki jima mamica, Ziada Tahić, ni več mogla pomagati do boljšega zdravja. Pri skrbi zanju ji veliko pomaga četrta članica družine, hči Lejla. Že od rojstva imata fanta kronično bolezen, nevrofibromatozo tipa 1, tumorje v najhujši obliki, ki napadajo živčevje. Aidu je to povzročilo prehitro rast ene noge, medtem ko sta se pri Amarju pojavili še huda skolioza hrbtenice in levkemija. Ko smo družino obiskali, je bil Aid pred ortopedskim podaljšanjem noge, Amar pa bo moral na zapleten poseg v Hamburg. Njuna mama kot čistilka dela po štiri ure na dan, več zaradi skrbi zanju ne zmore. Ker je zaradi otrok pogosto na bolniški, so prihodki še nižji.
Do zdaj ste na sklicu računa za družino Korlat zbrali 18.465 evrov. »Aid je bil medtem že operiran, poseg je uspel in počasi okreva. Amarja najhujše še čaka. Iz sklada družina ni porabila še niti centa, saj bo treba plačati potne stroške, spremljevalca, bivanje v Nemčiji in doplačati poseg,« je sklenila Anita Ogulin in dodala: »Zelo smo hvaležni uredništvu Dela, ker ima posluh za ljudi v stiski. Vsakemu bralcu, ki je pomagal družinam v stiski, se iskreno zahvaljujem.«
Zahvali se pridružuje uredništvo Dela.
