Bralna pismenost se začne pri govoru

Brdo pri Kranju – Z nastavki za novo nacionalno strategijo za boljšo bralno pismenost se bo danes končala dvodnevna konferenca Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi. Dogodek spada v niz dejavnosti, ki so jih sprožili nezadovoljivi dosežki naših petnajstletnikov v mednarodnih primerjavah in pri nacionalnih preverjanjih znanja.

Naše šolske oblasti je k načrtovanju odločnejših ukrepov spodbudila objava rezultatov raziskave Pisa konec lanskega leta, v kateri so naši učenci pri bralni pismenosti zdrsnili pod povprečje. Prvi večji konkretnejši projekt je podprt z denarjem evropskega socialnega sklada, ki bo trajal dve leti in prinaša strokovno podporo 42 osnovnim šolam. »Vključili smo šole, ki so se odzvale na naš javni poziv, vendar smo merila postavili tako, da so prišle v poštev zlasti tiste s slabšimi dosežki,« je povedala dr. Fani Nolimal, ki na zavodu za šolstvo vodi projekt in je soorganizirala omenjeno konferenco.

Začeti je treba že 
v zgodnjem otroštvu

Da bi učenci dosegali ustrezno raven bralne pismenosti, je treba začeti spodbudno delovati že v zelo zgodnjem otroštvu – ko se pokažejo slabi rezultati, je že prepozno, je v svojem prispevku opozorila razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Otroci so v poznejših obdobjih bolj pismeni, če imajo v občutljivem obdobju, do petega leta starosti, dobre možnosti za razvoj govora, potrjujejo mnoge raziskave. Pri tem je poudarila vlogo kakovostnega vrtca.

Kar zadeva velikost oddelkov in strokovno usposobljenost kadra, se pri nas ne moremo pritožiti, kot slabost pa se kaže način dela. Program je preveč naravnan na povprečje in se premalo prilagaja tistim, ki prihajajo iz socialno bolj ali manj spodbudnega okolja.

Po njenem mnenju bi morali vrtcem, ki imajo veliko otrok s slabše razvitimi govornimi sposobnostmi, sistemsko zagotoviti dodatno vzgojiteljico s specialnimi znanji.

Dobro se obnesejo 
bralni specialisti

Učinkovite načine za napredovanje pri bralni pismenosti iščejo tudi v drugih državah, saj se zavedajo, da je znanje za družbo ključno. Posamezniku omogoča napredek in razvoj ter konkurenčnost na trgu dela. Evropska unija si je postavila cilj, da bo do leta 2020 zmanjšala delež slabih bralcev z dvajset na manj kot petnajst odstotkov. Slovenija ga še ni dosegla, medtem ko so uspešne države Belgija (flamski del), Danska, Estonija in Poljska. Kot je pokazala študija o poučevanju branja v Evropi, ki jo je na konferenci povzela predstavnica evropskega izobraževalnega raziskovalnega omrežja Eurydice Isabelle De Coster, so to države, v katerih so ukrepali na več področjih. Na Danskem in Poljskem, denimo, so se med drugim dobro obnesli bralni specialisti, ki so bili v pomoč slabim bralcem.