Branili bodo merila habitatne in ptičje direktive

Matavun – O evropskem združenju parkov Europarc smo se o vlogi te organizacije pogovarjali s Federicom Minozzijem, ki je njen direktor zadnjih šest let.

Koliko članic ima mreža Europarc in kako ste organizirani?

Europarc ima glavno pisarno v Regensburgu in pisarno v Bruslju. Imamo 400 članic iz 36 držav iz Evrope. Člani niso le parki, ampak tudi nacionalne agencije ali regije, ki so pristojne tudi za parke. Kajti ponekod, na primer v Španiji, nimajo avtonomnih parkov in ti ne morejo biti avtonomni člani mednarodnih združenj.

Še raje kot o parkih govorimo o zavarovanih območjih. Generalna skupščina izvoli predsednika in desetčlanski svet. Imamo sedem zaposlenih in imamo sekcije, na primer za srednjo in vzhodno Evropo. Financiramo se iz članarin, 40 odstotkov prihodkov pa so projekti, prispevki fundacij in druge naše dejavnosti.

Kaj je vaš glavni cilj?

Združenje je bilo ustanovljeno v Nemčiji pred 40 leti. Tedaj, v razdeljeni Evropi, je bil glavni cilj promovirati mednarodno sodelovanje, ohranjanje narave, ki ne pozna meja, pa je bilo primeren način. Zveza je številčno rasla, naloge pa so s sodelovanja vse bolj prehajale na varstvo narave in zagotavljanje pomoči lokalnim iniciativam pri naravovarstvu z izmenjavo dobrih praks ter izboljševanju vodenja zavarovanih območij. V zadnjih desetih letih je naša politika tudi zastopanje zavarovanih območij na evropski ravni. To je bil vzrok za odprtje pisarne v Bruslju.

Kakšna je vaša moč v državah, ki niso članice Evropske unije?

Imamo vse več članic iz teh regij in držav, tudi parke Dinarskega loka, ki jih podpira WWF, s katerim sodelujemo. Te članice so vse bolj zainteresirane za izmenjavo izkušenj, učenje od drugih. Ko nas park zaprosi za pomoč, na primer tehnično, mu jo omogočimo, pri tem pa spoštujemo politike držav.

Ogledali ste si parke Goričko, na Notranjskem, Kozjansko, Logarsko dolino in Škocjanske jame. Ste opazili kaj posebnega?

V nasprotju z na primer severnoameriškimi parki brez ljudi so v Evropi večinoma zavarovana območja, v katerih živijo ljudje. V pogovorih z direktorji vaših parkov sem zaznal, da sta tudi pri vas največji izziv in težava hkrati upravljati, če lahko tako rečem, naravo in ljudi. Če najdete pravi ključ, dosežete res veliko. Zdi se mi, da vam je to u spelo, vsaj v parkih, na primer Gorčko, na tromeji, kjer so se ob dnevu parkov srečali predsedniki držav. Ne nazadnje je bogastvo biodiverzitete rezultat človekovih trajnostnih dejavnosti skozi stoletja, zato moramo skrbeti ne le za razvoj modernih tehnologij in podobnega, ampak tudi za ohranitev teh človekovih aktivnosti.

Evropska komisija naj bi spremenila evropsko habitatno in ptičjo direktivo. Kaj menite o tem?

Poročilo evropske komisije o naravi v Evropski uniji, objavljeno prejšnji teden, pravi, da je bilo doseženih precej izboljšav, še marsikaj pa bo treba narediti. Direktivi sta za ohranjanje narave ključna zakonodajna podlaga, pripravljena pred 20 leti. Komisija namerava preveriti, ali prinaša dodano vrednost Evropski uniji, ali je učinkovita, ali deluje.

In vsi smo pozvani, da v tem procesu sodelujemo. Prepričati se moramo, da ambicija komisije in EU na področju ohranjanja narave in zakonodaje ni zmanjševanje standardov in pri Europarcu si bomo zelo prizadevali za to, da redukcij ne bo. Prav danes so pozvali tudi k javni razpravi vse evropske državljane in institucije. Vabimo vse ljudi, ki skrbijo za naravo, naj se oglasijo.

Velika konferenca o tej temi bo v Bruslju septembra, končno poročilo s priporočili pa bo objavljeno v začetku prihodnjega leta in šele potem se bo začela politična razprava. Do tedaj je čas, da vsi dvignemo svoj glas za naravo, kajti potem bo zaman s prstom kazati na Evropsko unijo in jo dolžiti, da je vsega kriva.

Država načrtuje plinovod skozi krajinski park Pivška presihajoča jezera in Naturo 2000. Kakšen je vaš komentar?

Težko je ocenjevati brez konteksta. Lahko trasa obide to področje? Je država proučila možnost nadomestnega območja Nature 2000? Biodiverziteto je zagotovo težko kompenzirati. Ta zgodba v Evropi res ni redkost. Namesto da bi na naravo gledali kot na priložnost, nanjo še vedno gledamo kot na oviro. Morda bo drugače, ko bomo začeli še intenzivneje izračunavati ekonomsko korist ekosistemskih storitev, kar je zdaj velika evropska tema.

Kateri park vam je najlepši?

Nimam odgovora, veliko jih je. Najraje pa imam park Sibillini med italijanskima dežalama Umbria in Marche, ker sem tam doma.