Tiskane izdaje
Bled - Izzivi, s katerimi se sooča Evropa v spreminjajočem se svetu, so tema letošnjega Strateškega foruma Bled (BSF), ki se je danes začel z uvodnima nagovoroma premierke Alenke Bratušek in zunanjega ministra Karl Erjavca. Premierka je poudarila, da se bo z izzivi lahko soočala le močnejša in bolj povezana Evropa.
Bratuškova je spomnila, da je cilj letošnjega foruma obravnavati probleme, s katerimi se danes soočata Evropa in ves svet, z različnih vidikov.
Za EU po njenem prepričanju obstaja le ena možnost, to je, da skupaj zgradimo »močnejšo, bolj povezano Evropo«, ki se bo sposobna soočati z izzivi. »Kar potrebujemo, je pametna integracija,« je dejala.
»Večja integracija mora vsebovati bolj enostavne postopke, da se bodo ljudje čutili ponosni člani unije in da bodo podjetja uspešna.« Posebej je premierka izpostavila zaposlovanje mladih, razvoj malih in srednjih podjetij.
Pojasnila je, da to ne pomeni nove zakonodaje, temveč poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih bremen. »Kar moramo vedeti, je, da reforme in fiskalna konsolidacija niso nujne zaradi Bruslja,« je dodala.
Premierka je dejala, da bi se morali iz krize naučiti, da so le stalne in postopne spremembe ter evolucija pot k trajnemu razvoju in rasti.
Bratuškova se je zavzela še za nadaljevanje širitve unije, saj se je širitvena politika doslej izkazala za uspešno.
Alenka Bratušek je govorila tudi o krizi v siriji in razmerah na bližnjem vzhodu. Izrazila je obžalovanje, da svet ne najde rešitev. »Ne smemo ponavljati napak iz preteklosti, zapirati oči, čes da se bo problem rešil sam. Spoštovanje človekovih pravic je ključni pogoj za stabilnost in prosperitet vsake drzave.«
Zunanji minister Karl Erjavec pa je opozoril, da Evropa od druge svetovne vojne še ni bila v tako težkem položaju, zdi se, kot da je prisiljena v spremembe proti svoji volji. »Če ne bo našla odgovorov na izzive, bo postopoma izgubila svoje primerjalne prednosti v globalnem okolju,« je dejal.
Minister je izrazil prepričanje, da je blejski forum idealno mesto za razpravo o teh vprašanjih, saj prihaja do plodne interakcije med politiki, poslovneži, nevladnimi organizacijami in posebej mladimi.
Naj v razpravah ne pozabijo navadnih ljudi, pa je udeležence pozval blejski župan Janez Fajfar.
Otvoritveni razpravi je sledil panel o prihodnosti Evrope, na katerem so tudi slovenski in avstrijski predsedniki ter italijanski predsednik vlade.
Predsednik države Borut Pahor je poudaril, da je ključni pomen časa, kako ujeti pravi čas. »To je v tem trenutku najpomembnejše.« Še vedno verjame v združene države Evrope, vendar »ne v smislu talilnega lonca za države in narode.«
Pahor je poudaril dejstvo, da imamo v EU 17 različnih fiskalnih politik in eno centralno banko, v ZDA pa imajo eno centralno banko in eno fiskalno politiko. Dokler bo tako, ne bomo zagotovili novih delovnih mest, je dejal.
Italijanski premier Enrico Letta je dejal, da razmišlja v enaki smeri kot gospod Pahor. »Kriza je pokazala, da potrebujemo več Evrope in predvsem bolj učinkovito Evropo,« je poudaril. Letta se sprašuje tudi, koliko milijard evrov smo zapravili, ker se nismo odločali v pravem času. »Naš problem je, da se ne odločamo pravočasno, da izgubljam čas.« Italijanski premier zato meni, da je evropski problem bolj političen kot ekonomski, saj »smo ekonomsko bolj učinkoviti v primerjavami z drugimi deli sveta.«
Letta je spomnil tudi na velika nasprotja med severom in jugom Evrope. Ključno vprašanje je po njegovem mnenju pravična delitev sredstev. »To so velike težave, katerih posledica so tudi migracije. Ni vseeno, ali živiš na Švedskem ali na Lampeduzi,« je poudaril.
Po njegovem mnenju bo prihodnje leto ključno, ker se bo spremenila evropska komisija, parlament, dobili pa bomo tudi novega predsednika evropske komisije. Državljani imajo moč in oni morajo odločiti, tudi to, kdo bo predsednik evropske komisije. Ta namreč predstavlja Evropo. Glavne evropske stranke morajo zato določiti kandidate za predsednika evropske komisije. »Naj zmaga tisti, ki dobi največ glasov. Moč odločanja je treba dati ljudem,« je poudaril.
S tem se je strinjal tudi Pahor, ki je dejal, da morajo državljani EU izbrati svojo vlado, a spomnil, da je zato treba spremeniti ustavo.
Za avstrijskega predsednika Heinza Fischerja pa je ključno, da ukrepamo pravočasno. »Sem prepričan Evropejec, verjamem, da prihodnost tega kontinenta sloni na poglabljanju in širjenju vezi,« je dejal.
»Toda kaj pomeni več Evrope?,« se je vprašal. »Širjenje, toda kam, poglabljanje, toda kako?« Fischer je opomnil, da smo pri tem včasih nenatančni. Govoril je tudi o volitvah za evropski parlament. Te morajo biti po njegovem mnenju inidkator, kakšna bo nova evropska komisija, toda za to rabimo novo pogodbo, to pa je nemogoče storiti pred volitvami, ki bodo maja prihodnje leto, je opozoril.
Spomnil je tudi na to, da ni mogoče prenesti vseh instrumentov nacionalne demokracije z lahkoto na evropsko raven, in kot primer navedel referendum. »Tisto, kar je zanimivo za referendum v Italiji, ni nujno na Švedskem.«
Poudaril je tudi, da potrebujemo bolj pozitiven pogled na Bruselj.
