Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Na nekdanjem hipodromu bo po številnih zapletih z gradbenim dovoljenjem jeseni končan Nacionalni nogometni center Brdo. Ali bo 8,5 milijona evrov vredni center, ki bo novi dom slovenskega nogometa, odprt že 1. septembra, kot je bilo napovedano, ali pozneje, na Nogometni zvezi Slovenije ne povedo.
Nacionalni nogometni center Brdo bo imel tri nogometna igrišča z naravno travo, večnamenski vadbeni športni objekt in upravno stavbo Nogometne zveze Slovenije (NZS). Izvajalci del CGP iz Novega mesta so začeli graditi novembra lani, tri leta po porušitvi hipodroma, po načrtih Ark Arhitekture Krušec iz Ljubljane.
Poslovna stavba in tribuna že stojita, prav tako imajo tudi igrišča že peščeno osnovo. Že lani so napovedali, da bo novo parkirišče, ki ga bodo uredili poleg upravne stavbe NZS, skrito v gozdičku, nogometna igrišča pa, ko ne bodo v uporabi, sploh ne bodo vidna, saj ne bo črt, gole pa bodo pospravili. Med obstoječimi objekti bodo na sedanjih lokacijah obdržali kozolce toplarje, ki so del slovenske kulturne dediščine.
NZS je gradnjo Nacionalnega nogometnega centra Brdo napovedala že leta 2010. Toda ko se je razvedelo, da bo treba za gradnjo poslovne stavbe porušiti konjušnico in kovačijo, je bil projekt, za katerega je NZS trdila, da je tik pred izdajo gradbenega dovoljenja, ustavljen. O nadomestni gradnji hleva, kot so novi stavbi NZS rekli na zavodu za varstvo kulturne dediščine, je bilo rečeno nemalo pikrih.
V resnici pa je NZS vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo igrišč vložila šele aprila 2013, nato pa je iz previdnosti, ker je obstajala možnost, da ne bi dobila soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine, nepopolno vlogo umaknila. Po zapletih je Upravna enota Kranj gradbeno dovoljenje za odstranitev objektov in novogradenj izdala konec junija 2014.
Država ne prispeva nič
Naložbo, vredno 8,5 milijona evrov, financira NZS, ki je 90 odstotkov sredstev pridobila od nogometnih organizacij FIFA in UEFA, približno pet odstotkov bo zagotovila Fundacija za šport, medtem ko država ne bo prispevala nič, je poudaril tiskovni predstavnik NZS Matjaž Krajnik.
Vlada je sicer novembra 2010 sprejela sklep o prenosu stavbne pravice za 50 let na NZS za potrebe gradnje nacionalnega nogometnega centra, mesec dni pozneje pa je sprejela tudi sklep o prenosu stavbne pravice na NZS še za gradnjo poslovne stavbe NZS in spremljajočih prostorov. Gre za 3,5 hektara velika zemljišča na jugozahodni strani posestva v lasti države.
Kdo bo poleg vseh slovenskih reprezentančnih selekcij še vadil na Brdu, ni znano, predvidoma pa naj bi tu trenirale tudi druge športne ekipe, priprave naj bi ponudili tudi tujim klubom in reprezentancam. Pred nekaj meseci je namreč predsednik NZS Aleksander Čeferin povedal, da se za priprave na Brdu zanima eden izmed petih najmočnejših klubov iz angleške premier league. »Ogledali so si načrt centra in zatrdili, da bo najlepši v Evropi,« je takrat dejal Čeferin.
