Poseganje v avtonomijo širi enoumje
Poseganje v avtonomijo novinarskega poklica oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje, so zapisali v izjavi, pod katero se je podpisalo osem rednih in izrednih profesorjev (akad. red. prof. dr. Slavko Splichal, red. prof. dr. Melita Poler Kovačič, red. prof. dr. Monika Kalin Golob, izr. prof. dr. Marko Milosavljević, izr. prof. dr. Igor Vobič, doc. dr. Jernej Amon Prodnik, doc. dr. Tina Lengar Verovnik, doc. dr. Nataša Logar).
»Svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja.« George Orwell
Čeprav so politična oblast in kapital v zadnjih treh desetletjih vztrajno poskušali vplivati na uredniško odločanje, o čem naj novinarke in novinarji pišejo in kako, so se pritiski v zadnjih letih okrepili še s sovražnim govorom, poniževanji na internetnih družbenih omrežjih, predvsem urednic in novinark, ter z ustanavljanjem strankarskih medijev, ki razširjajo v novice preoblečeno politično propagando. Z nastopom nove vlade še toliko bolj, predvsem z zlorabo državnih institucij in njihovih kanalov komuniciranja, pravijo na katedri za novinarstvo. S tem, ko je zaprla vrata novinarskih konferenc, je vlada ne le prisilila novinarje, da vprašanja postavljajo na daljavo, temveč je med epidemijo otežila tudi novinarsko kritiko.
Ko je poslala pismo Svetu Evrope in na uradnih straneh objavila zapis Vojna z mediji, vlada ni izkrivljala le podobe slovenskega medijskega okolja, temveč tudi veljavo novinarstva kot dejavnosti z javno odgovornostjo, opozarjajo v katedri za novinarstvo. S tem, ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da ne more zagotoviti denarja že zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, pa je vlada pokazala brezbrižnost do obstoja nekaterih lokalnih in regionalnih medijev.
Težnje po podreditvi javne TV
Ko je predsednik vlade Janša objavljal na internetnih družbenih omrežjih, je ne le sporočal zaposlenim na javni radioteleviziji, da jih je »preveč« in da so »predobro plačani«, razširjal objave, ki si zamišljajo odpravo RTV-prispevka, ter žalil predvsem urednice in novinarke, temveč je tudi pokazal težnje po podrejanju in preobražanju javnega medijskega servisa.
A kot opozarjajo podpisniki izjave, se je med epidemijo znova potrdilo, da je poklicno novinarstvo ključno za informiranje državljank in državljanov o zadevah življenjskega pomena ter razkrivanje nepravilnosti, ki jih nosilci politične in ekonomske moči poskušajo prikriti. »Če v prizadevanjih za avtonomno in odgovorno novinarstvo kot družba ne bomo uspešni, bo to pogubno – ne le za novinarstvo, temveč tudi za javno življenje,« opozarjajo na katedri za novinarstvo.
Član katedre Marko Milosavljević je glede medijskega poročanja o protestih dejal, da je bilo delo po njegovem mnenju opravljeno dobro. Kot pravi, gre za pomembne dogodke in ne glede na interpretacijo o številu udeležencev se takšni v Sloveniji zgodijo zelo redko, v takšnih okoliščinah pa so še posebej vredni medijske pozornosti.
»Popolnoma logično je, da mediji spremljajo takšne dogodke in o njih poročajo izredno intenzivno. Če bi pri nas imeli CNN ali Fox News, sem prepričan, da bi o teh dogodkih poročali ure in ure, zato se mi to ne zdi nič posebnega in da je bilo delo opravljeno profesionalno in ustrezno,« je še dodal Milosavljević.
Redna profesorica novinarstva Melita Poler pa je o trenutnem onemogočanju neposrednega stika novinarjev s predstavniki vlade na njihovih z epidemijo povezanih novinarskih konferencah dejala, da že študente prvih letnikov uči, da je vprašanje osnovno novinarsko orodje in spraševanje temeljno novinarsko opravilo.
»Če novinarji tega dela ne morejo opravljati in jim je ta možnost odvzeta, to pomeni, da ne morejo dobro opravljati svojega dela, ki je namenjeno javnosti in služi javnemu interesu. Rešitev takšnega stanja moramo zahtevati vsi, ne le novinarji, pač pa tudi mi kot javnost. Vsekakor pa je to nekaj, kar je neizogibno, da se mora vrniti v prejšnje stanje,« je še dodala Polerjeva.