Tiskane izdaje
Podlaga za presojo, za kateri trg je bil izdelek narejen, na UVHVVR so bili jeziki, v katerih je proizvajalec natisnil deklaracije. Kot proizvode, namenjene za vzhodni trg, je tako poleg deklaracij v slovenščini štela še deklaracije v slovaškem, češkem, madžarskem, romunskem, bolgarskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Iz trgovin Mercator, Hofer, E. Leclerc, Tuš in Müller je UVHVVR že sredi marca, kmalu po objavi rezultatov primerjalnih testov na Slovaškem in Madžarskem, v dvojniku odvzela 11 različnih živil iz skupin prigrizki, čokoladni namazi, čokolade, napolitanke, piškoti, bomboni in instant pripravki za kakav, ter jih analizirala na različne kakovostne parametre. Rezultate je dobila tako, da je vrednosti hranil na deklaracijah primerjala z dejansko vsebnostjo maščob, sladkorja, soli, beljakovin, prehranskih vlaknin, kakavovih delov in nekaterih drugih parametrov, ki jih je pridobila z laboratorijskim preskušanjem.
Rezultati nadzora pretežno nezdravih izdelkov
Od 11 izdelkov so bila dopustna tolerančna odstopanja med označeno in dejansko vsebnostjo hranil presežena pri treh. V slanih krekerjih TUC Original, proizvedenih za zahodni trg, je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti. Polnozrnati piškoti Leibniz, namenjeni za zahodne trge, so imeli več prehranskih vlaknin od deklariranih, instant mešanica za kakavov napitek Nesquik, namenjena za zahodne trge pa je imela nižjo vsebnost kakavovih delov od tiste, navedene na deklaraciji. Na podlagi teh razlik ni mogoče govoriti o nižji kakovosti živilskih izdelkov za tako imenovane vzhodne trge, ki bi lahko nakazovala prilagajanje živilskih proizvajalcev nižji kupni moči tamkajšnjih prebivalcev z uporabo cenejših in manj kakovostnih sestavin. V nekaterih primerih so bile razlike - vsaj z vidika za zdravje ugodnejše hranilne sestave - v prid izdelkom za zahodne trge (več vlaknin v piškotih Leibniz), v drugih za tako imenovane vzhodne (manj soli v krekerjih TUC), kamor je naš uradni organ za varno hrano uvrstil tudi Slovenijo. Nobena od ugotovljenih nepravilnosti ne vpliva na varnost živila, poudarja UVHVVR v sporočilu za javnost. Ni pa mogoče prezreti, da je v nadzor živil uvrstil pretežno nezdrave izdelke.
Ugotovitve v roke evropski komisiji
Z ugotovitvami je seznanil odgovorne nosilce dejavnosti in jih pozval k opredelitvi glede neskladnosti. Splošna ugotovitev izvedenega nadzora je tudi, da so slovenski prevodi deklaracij izdelkov, proizvedenih za zahodne trge, velikokrat neusklajeni z različico v tujem jeziku. Nosilci dejavnosti so bili že pozvani k njihovi uskladitvi.
Podobne teste, kakor ga je opravil UVHVVR - zanj je odštel šest tisoč evrov -, opravlja tudi več drugih držav v srednji in vzhodni Evropi, vendar rezultati še niso znani. Države bodo svoje ugotovitve posredovale evropski komisiji, ki se bo nato odločila o nadaljnjih ukrepih glede domnevnih drugorazrednih živil za trge vzhodne Evrope.
Mednarodnega primerjalnega testa kakovosti živil na Upravi za varno hrano niso opravili zato, ker nimajo pooblastil za odvzem vzorcev v tujini, pojasnjujejo. Za takšen test je ministrstvo za kmetijstvo pooblastilo in namenilo denar Zvezi potrošnikov Slovenije. Ni še znano, kakšen bo njen nabor izdelkov. Nakupila jih bo v Sloveniji in Avstriji, z rezultati pa bo morala postreči do konca junija.
