Tiskane izdaje
Čakajočim na urološko operacijo se obetajo boljši časi. Ne sicer takoj, a vendarle. Zdravnikov urologov, ki jih je zdaj premalo, to pa je tudi vzrok za predolge čakalne dobe, bo v prihodnje – kot vse kaže – več. Tako so se pred kratkim dogovorili vsi, ki lahko pripomorejo k rešitvi.
Hiperplazija prostate, zaradi katere moški čez noč ne morejo več urinirati ali imajo pri tem velike težave, je njihova najpogostejša težava: prizadene vsakega tretjega po 50. letu, pri 80 letih jih ima težave s prostato 75-odstotkov. Na tem področju in za druge urološke operacije so čakalne dobe najdaljše v državi. Na pregled jih trenutno čaka več kot deset tisoč, na razmeroma preprosto operacijo prostate neznano koliko. V UKC Ljubljana na to operacijo, po kateri je življenje bolnih moških neprimerljivo bolj kakovostno, čakajo več kot 700 dni, na operacijo raka na mehurju pa absolutno nedopustne štiri mesece. V UKC Maribor in nekaterih drugih bolnišnicah je sicer bolje, a je treba tudi tam čakati predolgo. Zakaj?
Po dvajsetih letih dogovor
Zdravnikov urologov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem mehurja, sečevodov, s prostato in moškimi spolnimi organi, je v Sloveniji premalo.
»Potrebovali bi od 70 do 75 specialistov urologije, v sistemu pa nas je že od nekdaj od 45 do 50, pri tem pa še 20 do 25 specializantov, torej mladih zdravnikov, ki so še na šolanju. A zaposlitev, torej zdravnikov specialistov, je vedno enako,« je povedal asist. mag. Dejan Bratuš, predsednik Združenja urologov Slovenije in predstojnik oddelka za urologijo v UKC Maribor. Vesel je, da se je po dvajsetih letih, kolikor poskušajo urologi to dopovedati vsem mogočim institucijam, končno nekaj spremenilo. Na skupnem sestanku, ki ga je pred kratkim sklicala zdravniška zbornica, so se srečali urologi z vsemi, ki kakorkoli lahko vplivajo na težavo: zdravniška zbornica, ministrstvo za zdravje in direktorji bolnišnic, z ZZZS, ki je plačnik, pa v. d. generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina ni bilo. Dogovorili so se za dolgoročne ukrepe na tem področju.
700 dni je čakalna doba za operacijo hiperplazije prostate, za operacijo raka na mehurju pa štiri mesece. Foto: Roman Šipić/Delo
»Da bi mrežo urologov lahko za toliko razširili, je treba najprej napisati dokument, na podlagi katerega bodo sistematizirali več delovnih mest za urologe. Ker urologi do zdaj nismo imeli samostojnega razširjenega strokovnega kolegija (RSK), takšnega dokumenta še ni. Prvi korak je torej ustanovitev RSK na ministrstvu za zdravje. Dogovor je, da bo ministrstvo ustanovilo RSK takoj oziroma v čim krajšem času. Če bomo sledili temu in vsemu drugemu, kar smo se dogovorili, se bo stanje na področju urologije izboljšalo v petih letih, čakalne dobe se bodo takrat precej skrajšale,« je povedal Dejan Bratuš.
Kratkoročno reševanje težave
Nekoliko bo pomagal tudi kratkoročni ukrep za skrajšanje čakalnih dob, ki ga je sprejela ministrica za zdravje, in to z dodatnim programom za določene vrste operacij. Tako bo letos plačanih dodatnih 64 operacij raka na prostati, ledvicah in mehurju. Predsednik združenja urologov je dejal, da je to zgolj gašenje požara in da upajo, da bo še jesenski paket dodatnega programa, v katerem bo še kaj dodatnih uroloških operacij. Stanje se bo zares izboljšalo šele s povečanjem števila urologov, kar je nujno, saj se s povečanjem števila starejših – Slovenija je najhitreje starajoča se družba v EU – tudi število uroloških bolnikov iz leta v leto povečuje.
