Brez denarja za nujno sanacijo dvorca Betnava

Maribor –  Čeprav je po aferi s propadlo obnovo dvorca Betnava novi mariborski nadškof Marjan Turnšek zagotovil, da je nadškofija pripravljena državi vrniti približno dva milijona evrov neupravičeno pridobljenega denarja, jim po drugi strani ne uspe zagotoviti niti bistveno manjše vsote denarja za plačilo del, ki bi preprečila propadanje ostankov dvorca, kulturnega spomenika državnega pomena. Nadškofijsko podjetje namreč že približno pol leta ne izpolni ukaza inšpektorja o zavarovanju ob prenovi izkopane arheološke dediščine.

»Obstaja resna nevarnost, da se poruši del zidu, odkopanega med arheološkimi raziskavami pred začetkom prenove Betnave. Gre za izjemne arheološke vrednosti, ki so bile odkrite in jim zdaj grozi uničenje,« je povedal vodja mariborske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečko Štajnbaher. »Ker smo izvajalce večkrat neuspešno pozvali, naj najdišče sanirajo, smo bili prisiljeni obvestiti inšpektorat za kulturo in medije. Kot vem, je tudi inšpektor odredil sanacijo najdišča,« pravi Štajnbaher.

Na inšpektoratu pojasnil danes nismo dobili, saj pristojnih za področje kulturne dediščine ni bilo v službi. Po Štajnbaherjevih pojasnilih sicer obstaja zakonska možnost, da zavod sam na odločbo inšpektorja sanira nahajališče na stroške lastnika objekta (v tem primeru je to mariborska nadškofija), vendar se je ta možnost v praksi izkazala za težko izvedljivo. Zavod namreč nima denarja za plačilo takšnih del, zelo problematična pa je tudi izterjava dolga od lastnika. »Po navadi se izkaže, da se izvajalcem še najbolj splača plačati razmeroma nizko globo, ki jo izreče inšpektor,« pravi Štajnbaher.

Po razkritju, da je podjetje Betnava ob prenovi dvorca ministrstvu za gospodarstvo pošiljalo zahtevke za plačilo na podlagi del, ki niso bila izvedena, in tako dobilo skoraj dva milijona evrov denarja, je v torek mariborski nadškof Marjan Turnšek povedal, da je nadškofija pripravljena denar vrniti. Ni pa pojasnil, kako bo nadškofija dobila dva milijona evrov in kdaj bo denar vrnila.

Ministrstvo za gospodarstvo je sicer na sodišče vložilo izvršbo na podjetje Betnava, vendar bo ta težko uspešna, saj so pred kratkim lastništvo podjetja prenesli na pet duhovnikov nadškofije, ki so sami brez premoženja. Turnšek je zanikal ponarejanje dokumentov, zaradi česar se s primerom ukvarjajo tudi kriminalisti. V nadškofiji trdijo, da je za zaplet kriv Vegrad, saj so zahtevki temeljili na začasnih gradbenih situacijah, ki so bile še v fazi izvajanja. A za nadzor na gradbišču je bilo pristojno cerkveno podjetje Gospodarstvo Rast, odgovorni nadzornik pa je bil Anton Ekart, vodja službe za investicije in vzdrževanja v mariborski nadškofiji. Predstavnikov nadškofije danes nismo mogli priklicati.

Državni spomenik žalostno propada

Dvorec Betnava in pripadajoči park sta »izjemna baročna celota, ena redkih v Sloveniji. Celota je tako ohranjena, da dopušča popolno rekonstrukcijo. Zgodovinska lokacija je izjemno arheološko nahajališče (villa rustica) in spomenik protestantizma; poselitveno jedro ima kontinuiteto od antičnih časov do danes,« piše v odloku o razglasitvi kulturnega spomenika državnega pomena. Zdaj bo del te arheološke dediščine najverjetneje izgubljen.

Investitor v projekt oživitve dvorca Betnava, ocenjen na 11 milijonov evrov, je bilo na novo ustanovljeno podjetje Betnava, d. o. o. Osnovni kapital je šest solastnikov, vsi iz kroga nadškofije, dobilo s posojili pri Raiffeisen banki, za katera je jamčila nadškofija. Torej so bile te osebe (Anton Ekart, Iztok Čegovnik, Franc Ješovnik, Zmagomir Potočnik, Andrej Mesarec in Danica Ozvaldič) zgolj slamnati lastniki podjetja. Novi lastniki podjetja, duhovniki Bernard Geršek, Alojz Krašovec, Anton Majc, Janez Lesnika in Jožef Goličnik, so stare prav tako poplačali s kreditom, najetim pri Raiffeisen banki, za katerega je tudi jamčila nadškofija.