Tiskane izdaje
Trbovlje - Grafiti morajo v štirih mesecih proč, je lani jeseni odločila inšpektorica za kulturo, ko si je po prijavi anonimnega Trboveljčana ogledala razpadajočo, sicer pa spomeniško zaščiteno sosesko Njiva. Delavci stanovanjske družbe Spekter so poslikave portugalskega umetnika zdaj prekrili. Njiva bo pomlad spet dočakala pusto - siva.
»Njiva je postala glavni odtenek sive, ki se imenuje - Trbovlje,« se je za Delo po posegu odzvala Tadeja Bučar, prva dama Punkta, trboveljskega centra kreativnih industrij, ki je zadnja tri leta domoval na Njivi in pod katerega taktirko so grafiti nastali, soseska pa je spet zadihala.
Prav status spomeniške zaščite Njive, od katerega so si v Trbovljah v preteklosti obetali milijone za obnovo, jo je zdaj - udaril. Inšpektorica za kulturo in medije je namreč odstranitev grafitov z objekta številka 23 in z bližnje drvarnice zahtevala, sklicujoč se na zakon o varstvu kulturne dediščine. »Nelegalne poslikave hiš in drvarnic ne sodijo na kulturni spomenik lokalnega pomena,« je zapisala v zapisnik. Pomagali niso niti lokalni klici na pomoč, češ da je vsaka poslikava boljša od umazane fasade ob glavni prometnici skozi mesto, niti opozorila, da gre za avtorsko delo mladih iz Trbovelj in portugalskega uličnega umetnika Gomeza. Da zaradi grafitov na objektu ne nastaja škoda, je inšpektorica sicer priznala. Delavci Spektra, ki je v preteklosti Punktovim kreativcem na pročelju Njive 23 dovolil »začasna slikopleskarska dela«, so grafite odstranjevali dva dni. Spekter je pokril tudi stroške odstranjevanja: bilo jih je za okrog tisoč evrov.
Grafit, simbol lokalnih kreativcev s koreninami v rudarstvu, pa ni edino, kar izgubljajo Trbovlje. Ker je delovanje Punkta ogroženo, pravi Bučarjeva, bodo kreativci lastniku prostorov Spektru vrnili ključ, znamenita Postapokalipsa oziroma Postapokaliptična tura, podjetniška ideja z družbenim učinkom, za katero je Bučarjeva prejela mednarodno priznanje in ki se je še zlasti prijela v zadnjem letu, pa je obvisela v zraku. »Njiva je bila ključna lokacija za turo. Tu se je Postapokalipsa začela in končala. Uničenje grafita nas je kastriralo, pred tremi tedni je v zgornjih nadstropjih Njive odtrgalo cev, imeli smo poplavo, voda je uničila vso scenografijo za Postapokalipso, nato so nas zavrnili še na razpisu za start-upe in smo ostali tudi brez sredstev za projekt,« našteva Bučarjeva in obenem ugotavlja, da se je za srečo v nesreči izkazala vsaj selitev sedeža Punkta v Zagorje. Ali za april načrtovana nova Postapokaliptična tura bo, še ne more napovedati. Negotova je tudi usoda medgeneracijskega društva Upanje, ki je enkrat na teden gostovalo v Punktovih prostorih na Njivi.
Inšpektorji skozi zaklenjena vrata
Postapokalipsa temelji na ideji o uporabi praznih, zapuščenih, zanemarjenih prostorov in degradiranih površin v postindustrijskih mestih za zabavo v slogu iskanja zaklada in za ščepec izobraževanja. Takih površin je v Trbovljah na tisoče kvadratnih metrov. Da je imela igra start in cilj v 120 let stari soseski s komaj nekaj stanovalci in z osmimi, pretežno opuščenimi objekti, ki kljub spomeniški zaščiti v središču mesta vsem na očeh razpadajo že leta, je imelo prav tako svoje sporočilo. Bučarjeva pravi: »V Punktu si znamo razložiti marsikaj. A naj se še tako trudimo, na dve zadevi nimamo odgovorov: komu je v interesu tak konec zgodbe o grafitih in kako je inšpektorica vstopila v objekt, če smo imeli ključe samo mi in Spekter, vrat pa ni odklenil nobeden od nas?«
Odgovor smo iskali na inšpektoratu za kulturo in na resornem ministrstvu. Zaradi odsotnosti inšpektorice, ki je opravila ogled, ga bodo posredovali predvidoma prihodnji teden, so sporočili z ministrstva.
