Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik republike Borut Pahor je s podpisom odloka razpustil parlament in za 13. julij razpisal predčasne volitve v parlament. »To je najboljši mogoči datum glede na postopkovne roke,« je sporočil Pahor in napovedal, da bi novo vlado s polnimi pooblastili lahko dobili sredi septembra.
»Datum volitev ni stvar proste presoje predsednika. Odločitev sem sprejel na podlagi zelo omejenih možnosti, ki mi jih daje pravni red,« je sporočil Pahor in še: »Stališče DZ je bilo, da so predčasne volitve za vse nas veliko boljša izbira kot četrti poskus imenovanja mandatarja ali že tretja vlada znotraj enega mandata«.
Ocenil je, da je sedanje politično dogajanje treba videti v optimistični luči in da je Slovenija na pragu izhoda iz gospodarske krize.
»Čeprav je 13. julij precej nehvaležen datum, lahko takrat pričakujemo večjo volilno udeležbo kot bi jo lahko pričakovali ob koncu julija ali avgusta,« je ob podpisu odlok o razpustu DZ in razpisu predčasnih volitev, povedal Pahor in opozoril: »Razpis volitev septembra glede na datum in način odstopa vlade sploh nikoli ni bil mogoč.«
Datum volitev se še lahko spremeni
Datum volitev se lahko sicer še spremeni, saj so nekateri napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo, če bi bile volitve poleti.
Član predsedstva Solidarnosti Uroš Lubej je za Delo napovedal, da bodo s somišljeniki zaradi poletnega roka volitev predvidoma v drugi polovici tedna vložili ustavno presojo Pahorjeve odločitve. S tem namreč želijo, kot pravijo, zaščititi enakopravno volilno pravico vseh volivcev. »Volitve sredi julija so kršitev človekovih pravic volivcev, zato vztrajamo pri ustavni presoji predsednikovega odloka.«
Presoje odloka o razpisu državnozborskih volitev sicer ne bodo vložili kot stranka, ampak kot državljani. Tako bi naj bi po njihovem mnenju pred ustavnim sodiščem lažje uveljavljali pravni interes. Pri tem jim je pomagalo več pravnih strokovnjakov, kateri konkretno, pa Lubej ni želel razkriti. »Oblikuje se državljanska pobuda, ki bo v nekaj dneh na ustavno sodišče vložila ustavno presojo,« so sporočili.
Iz ustavnega sodišča so nam odgovorili, da bi o morebitni presoji odločili »zelo hitro, lahko tudi v nekaj dneh.« O začasnem zadržanju odloka o razpisu volitev najverjetneje ne bi odločali, temveč bi sprejeli končno vsebinsko odločitev.
Predloga za mandatarja ni bilo
Pred Pahorjevim podpisom odloka so se poslanci seznanili, da do ustavnega roka ni bil vložen predlog za izvedbo tretjega kroga volitev mandatarja.
Poslanske skupine ali deset poslancev je imelo možnost še do 12. ure predlagati tretji krog volitev novega mandatarja. Kljub prekoročenemu roku nekaj čez 14. uro je v parlament prispela neresna vloga za predsednika vlade. Slovenske novice so poročale, da se je za mandatarja predlagal javnosti neznan kandidat Stanislav Kelvišar. Ker se je predlagal sam, vloga ni bila v skladu z zakonom, zato poslanci o tem predlogu niso glasovali.
Kako naprej
Ker je Pahor že danes razpisal predčasne parlamentarne volitve, bo že jutri mogoče na upravnih enotah potrjevati podpise volivcev za vložitev kandidatur.
Morebitni nestrankarski kandidati morajo za vključitev v spopad za oblast v državi v dobrih dveh tednih, do 18. junija, zbrati po tisoč podpisov v vsaki od osmih enot, za stranke bodo zadoščali podpisi treh poslancev.
Če poslanskih podpisov nimajo, lahko stranke svoje kandidate na volilne lističe spravijo s 50 ali 100 podpisi volivcev iz vsake od osmih volilnih enot. Ker poslance volimo po sorazmernostnem sistemu, so imena kandidatov predvsem vaba, glasovi se štejejo in mandati delijo strankam.
