Brez prave in trajne zelene ponudbe ni niti povpraševanja

Doma kljub povezovanju zanemarljiva podpora, v evropskem parlamentu pa rekorden rezultat.

Objavljeno
31. maj 2019 15.30
Posodobljeno
31. maj 2019 15.55
FOTO: Delo Infografika
Ljubljana – Volitve so politični zemljevid Evropske unije na novo razmejile: na zeleni zahod in nezeleni vzhod. Tudi pri nas, tako kot v večini nekdanjih socialističnih držav, zeleni preboj ni prepričal volivcev. Medtem ko so eno listo volivci razumeli kot enkraten projekt, ne kot resno stranko, se je druga napačno ideološko pozicionirala.

Različna priljubljenost zelenih na stari celini je po prepričanju prvega predsednika stranke Zeleni Slovenije Dušana Pluta tesno prepletena z velikimi družbeno-ekonomskimi in geografskimi razlikami med tradicionalnimi članicami Evropske unije, torej med starimi in novimi, nekdanjimi socialističnimi državami. Postsocialistične države namreč obravnavajo oziroma predstavljajo okolje z vidika njegovega varovanja in varovanja narave. Zanje je to varovanje nekakšen omejitveni dejavnik rasti bruto domačega proizvoda in gospodarskega razvoja nasploh.

Drugi ključni vzrok za različno dojemanje zelenih, ki ga pogosto zanemarjamo, pa je dejstvo, da so zelene stranke na zahodu že določeno obdobje, imajo neko tradicijo.

image
Slovenskim Zelenim manjkata tradicija in posluh za spremembo različnih politik, ne le za varovanje okolja, razlaga Dušan Plut.
Dušan Plut: »Za njihovo afirmacijo in rast je bilo treba malo več časa. Na splošno, z izjemo takratne Jugoslavije, na območju nekdanjih socialističnih držav ni bilo močnega ekološkega gibanja kot družbenega gibanja. Verjetno je še kakšen vzrok, ampak ta dva sta ključna za prepad med uspehi zelenih v Srednji in Zahodni Evropi in na drugi strani njihov precej skromni uspeh oziroma celo neuspeh v postsocialističnih državah«.
 


Glavni kandidat Zelenih Bas Eickhout je skromen izkupiček zelenih v teh dveh delih Unije priznal, a dejal, da na Madžarskem, v Sloveniji, Romuniji in Bolgariji vseeno opažajo dober razvoj.
 

Veliko zelenih glasov k Levici


Zeleni so bolj kot v politiki – različne stranke so brez mandata ostale tako na evropskih kot tudi na lanskih parlamentarnih volitvah – uspešni na terenu, kjer različnim okoljskim organizacijam uspe državljane množično mobilizirati k udeležbi na čistilnih akcijah. Plut pravi, da je treba upoštevati, da precej zelenih glasov roma tudi k zunajkoalicijski partnerici Levici, ki med parlamentarnimi strankami po njegovem najbolj dostojno zastopa zelene barve, vendar se niti njej ni uspelo prebiti na evropsko prizorišče, saj je na glasovanju prejela 6,34 odstotka oziroma 29.981 glasov.

Plut bi si želel, da bi okoljske teme še bolj izpostavila ter jih postavila ob bok socialnim temam. Formulo za uspeh zelene politične misli v začetku 90. let namreč vidi v tem, da so bili osnovni razlogi za ustanovitev stranke tedaj le varovanje okolja in narave, druge teme so bile temu podrejene in nekoliko potisnjene ob rob, medtem ko so dandanes v politiki vse komponente enako poudarjene.
 

Gibanja ne predramijo volivcev


Uspešna ni bila niti lista Povežimo se, ki je pod svoje okrilje za potrebe evropskih volitev vzela Piratsko stranko, SMS Zelene, Delavsko stranko, Solidarnost, Listo kolesarjev in pešcev, Odprto Celje, Zavod Up in civilno iniciativo LF. Prepričala je 7775 oziroma 1,64 odstotka volivcev, saj so jo državljani po Plutovih besedah obravnavali bolj kot gibanje, brez političnega naboja in celovitega programa; kot enkraten projekt, ne pa kot politično stranko, ki bi jo lahko volili.

Druga vodilna kandidatka evropskih zelenih in evropska poslanka jim je pred volitvami sicer dala dobre možnosti za uvrstitev v evropski parlament, saj je »navsezadnje Slovenija ena najbolj zelenih držav v Evropi. A seveda ni vedno najlažje in potreben je čas, a imamo dobro izhodišče,« je dejala Ska Keller. Urška Zgojznik je po nedeljskem porazu napovedala, da so ji evropski zeleni zaupali odgovorno nalogo, da v državi pod skupnim dežnikom združi vse, ki mislijo in delujejo zeleno. Povežimo se je na tej poti le prvi korak resničnega združevanja vseh političnih skupin, ki jim je mar za čisto in varno okolje, je poudarila, a napovedala, da se to ne bo zgodilo čez noč.

Medtem imajo Zeleni Slovenije, druga domača zelena stranka, ki se ji z 9831 glasovi oziroma 2,08 odstotka prav tako ni uspelo uvrstiti v evropski parlament, težave s svetovnonazorsko usmeritvijo. Večina evropskih zelenih se uvršča levo od politične sredine. Stranka, ki je po razkolu precej drugačna, kot je bila v časih, ko jo je vodil Plut, ki je zagovarjal levo-zeleno različico, ima danes desno usmerjeno jedro.

»To je dvomljivo iz preprostega razloga, ker zelene stranke absolutno ne zagovarjajo kapitala, ampak predvsem državljansko pravico do čistega in zdravega okolja. Dokler bo profil zelenih bolj desno usmerjen, menim, da nimajo veliko možnosti, da bi prepričali večje število ljudi in se vrnili v parlament,« še napoveduje sogovornik.
 

Sprememba razvojne paradigme


image
FOTO: Delo Infografika
Prave zelene stranke, takšne, kot je, denimo, nemška Die Grünen, s svojim zelenim socialdemokratskim profilom, preprosto ni. Zato je potencial Levice bistveno večji, preslabo je izkoristila tudi svoje korenine, ki jih ima iz dveh strank, Iniciative za demokratični socializem (IDS) in TRS (Gibanja za trajnosti razvoj). V kampanji bi se morala bistveno bolj osredotočiti na okoljske tematike, vendar vseskozi v povezavi z reševanjem socialnih problemov in gospodarsko uspešnostjo.



»Slovenija ima pri trajnostno-sonaravnih potencialnih izjemne možnosti, na ta račun bi lahko odprla vsaj od 50.000 do 60.000 delovnih mest. Levica bi to morala postaviti v kontekst celotne spremembe paradigme gospodarskega razvoja,« meni Plut. A do uspeha, ki so ga na naših tleh nekdaj dosegali zeleni, je še dolga pot.
 

Bliže osamosvojitvi, večja moč


Zeleni so najbolj zasijali ob osamosvojitvi, ko so bili ena najmočnejših tovrstnih sil v Evropi. Na prvih demokratičnih volitvah so pod Plutovim vodstvom prejeli 8,8 odstotka glasov. V Demosovi vladi so imeli tri ministre, določili so energetsko politiko, poskrbeli za denar za zelene projekte in za zapis ustavnega člena, po katerem se lastnina uporablja tako, da je zagotovljena njena ekološka funkcija. Na naslednjih volitvah so dobili le še pet mandatov, zaradi česar je Plut odstopil, potem so se zaradi razprtij razdelili na konservativni in liberalni del.

Leta 1993 je pet poslancev ustanovilo Zelene – ekološko socialno stranko, predsednik njenega strokovnega sveta je postal Plut, ki se je nato zlila v LDS. Plut je kmalu zatem zapustil politiko, zelene razprtije pa so se nadaljevale. To pa so vsakič znova kaznovali volivci in zelene v takšni ali drugačni obliki pustili pred vrati parlamenta.

Na zadnjih volitvah so Zeleni Sloveniji prejeli 9708 oziroma nekaj več kot odstotek glasov, polovico manj so jih prejeli v stranki Za zdravo družbo, ki je prav tako imela zelen program.

Zeleno misel deloma zagovarja Levica, a premalo odločno.

Prave zelene stranke, po vzoru tujih tradicionalnih strank, nimamo.

Urška Zgojznik napovedala povezovanje vseh zelenih strank.