Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljanski taksisti so v testu, ki ga je 15. maja in 16. junija letos v okviru konzorcija EuroTest po evropskih mestih opravljala Avto moto zveza Slovenije, zasedli zadnje, 22. mesto in si edini od vseh mest prislužili skupno oceno slabo. Eden od voznikov je zaradi naročila »prekratke« vožnje preizkuševalcu celo pokazal dvignjen sredinec.
Dva voznika sta odklonila vožnjo, pri dveh vožnjah je voznik naredil obvoz, pri eni vožnji cena prevoza ni bila obračunana skladno s cenikom, pri sedmih vožnjah potnik ni mogel po svoji izbiri izbrati taksija, s katerim se bo peljal, v nobenem taksiju ni bilo nalepke, ki bi opozarjala na to, da se je obvezno pripeti z varnostnim pasom, dva voznika nista spoštovala prometnih predpisov, dva sta telefonirala, šest jih ni znalo priporočiti nobene turistične znamenitosti in tako dalje in tako naprej.
Odzivi taksistov na sramotno zadnje mesto so različne. Nekateri pravijo, da si Ljubljana to mesto tudi zasluži, spet drugi menijo, da je vse odvisno od tega, katere taksije so preizkuševalci izbirali. Smail Dautović, direktor podjetja Intertours, v katerem imajo na voljo 150 taksijev, ki vsak dan prepeljejo od 500 do 1000 strank, je prepričan: »Zdi se mi, kot da bi tisti, ki so opravljali teste, morda zanalašč izbirali tiste, ki so naredili slab vtis.«
Eni bi enotne cene, drugi zgolj določeno najvišjo ceno
Ljubljanski taksisti so razdeljeni na dva pola – na eni strani so tisti, ki bi želeli, da se v glavnem mestu cene taksistoritev poenotijo, na drugi pa tisti, ki so prepričani, da bi to zmanjšalo konkurenčnost. Marjan Rozman, predsednik Taksi društva Ljubljana, v katerega je včlanjenih približno 65 taksistov samostojnih podjetnikov, meni, da bi poenotenje cen pripomoglo k temu, da bi o tem, s kom se bo stranka peljala, končno odločala kakovost storitve: »Vse je preveč razdrobljeno – o nekaterih stvareh odloča obrtna zbornica, spet o drugih država, o tretjih mesto, eni pa ne počnemo drugega, kot da vse skupaj plačujemo.« Na drugi strani pa Dautović pravi, da bi poenotenje cen pripeljalo do ravno nasprotnega učinka: »Taksisti bi izgubili zanimanje in se ne bi več trudili za svoje stranke. Bolje bi bilo, če določili najvišjo zgornjo mejo, vozniki pa bi najnižje cene določali sami.«
Problema taksistoritev v prestolnici se zavedajo tudi na občini. Peter Skušek, vodja občinskega odseka za promet, je pojasnil, da je mestna občina Zvezo potrošnikov Slovenije in združenja, v katera so včlanjeni taksiprevozniki, že pozvala k sodelovanju pri pripravi določevanja priporočene cene taksiprevozov na območju MOL skladno s spremenjenim zakonom o prevozih v cestnem prometu: »Predlogov zbornic še nismo prejeli, zveza potrošnikov pa je sporočila, da odgovor pripravlja za oktober. MOL se bo o ceni odločala na podlagi predlogov, ki jih bomo prejeli, takoj za tem pa pripravili nov odlok.«
Na naša vprašanja se je odzval tudi župan Zoran Janković, ki je povedal, da je z resničnimi razmerami pri taksiprevozih seznanjen in da si prizadeva za njihovo ureditev: »Pri urejanju pa smo žal omejeni na zakonska določila, ki občinam prepuščajo le del pristojnosti. Dolgoročno razmišljamo o možnosti ustanovitve mestnega podjetja, ki bi se ukvarjalo s taksiprevozi, za katere bi bilo smiselno, da jih integriramo v širši pojem javnega prevoza.«
Razdrobljen nadzor
nad delom taksistov
Nadzor nad delom taksistov je torej razdrobljen na vse strani. Tržni inšpektorat nadzoruje izvajanje zakona o varstvu potrošnikov, se pravi izdajanje računov, označevanje cen taksiprevozov in zaračunavanje storitev skladno s cenikom. Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, je sporočila, da je bilo leta 2010 pri taksistih opravljenih 20 inšpekcijskih pregledov, »pri čemer je bilo v treh primerih ugotovljeno, da se ne izdajajo računi. Leta 2011 pa je bilo do zdaj opravljenih 17 pregledov, pri katerih računa niso izdali trije taksisti.«
Inšpektorji inšpektorata za delo, ki je pristojen za opravljanje inšpekcijskih pregledov s področja delovnih razmerij, so od 1. januarja do 31. julija pri 63 pregledih odkrili 15 kršitev (od tega tri pri zaposlovanju na črno), pri 20 pregledih na področju varnosti in zdravja pri delu pa so izrekli 12 ureditvenih odločb in dva plačilna naloga. Mestno redarstvo MOL izvaja nadzor nad tistim delom odloka, po katerem voznik, ki nima opravljenega izpita o poznavanju območja MOL in nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ne sme opravljati taksiprevozov na območju MOL. Po tej določbi je bilo, je sporočil Andrej Orač, vodja mestnega redarstva, izrečenih 28 ukrepov.
Po 57 prostih delovnih mest
Leta 2010 so delodajalci Zavodu za zaposlovanje RS prijavili 728 prostih delovnih mest za voznike taksija, letos pa 517 delovnih mest oziroma povprečno 57 na mesec. Pri tem so za 65 odstotkov prostih delovnih mest delodajalci želeli zaposliti ljudi brez izobrazbe, za četrtino pa s poklicno izobrazbo. Tri četrtine prijavljenih prostih mest je bilo za določen delovni čas.
