Tiskane izdaje
Ljubljana, Murska Sobota – Po podatkih ministrstva za delo je večji del upravičencev do denarne socialne pomoči, ki so vlogo oddali januarja, danes na svoje bančne račune prejel tudi izplačilo te pomoči.
Tisti, ki so bili do nje upravičeni že pred socialno reformo, so danes dobili akontacijo te pomoči. Na ministrstvu ocenjujejo, da je bilo vseh prošenj, ki so bile oddane januarja, približno 4500, rešenih pa jih je bilo 63 odstotkov. Delež je od centra do centra različen, odvisno od velikosti centra, strukture uporabnikov in zahtevnosti odločanja.
Direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš je pojasnil, da se pri vsaki od teh odločitev zagotavljajo podatki iz 37 baz. Zato so zamude pri odločbah po njegovem mnenju povezane tudi z dejstvom, da je za vse podatke, ki se v aplikacijo ne vnašajo avtomatsko (podatki iz Gursa), treba preveriti njihovo verodostojnost.
Po izboljšavah računalniške aplikacije ISCSD2, ki so jih izvedli prejšnji teden, je po njihovih podatkih obremenitev sistema precej boljša. To pomeni, da več strokovnih delavcev lahko hkrati uporablja sistem. Dominkuš predvideva, da bo najpozneje v dveh mesecev večina napak odpravljenih, da se bodo centri lahko lotili reševanja tekočih zadev.
Inšpekcijski nadzor
Podjetji Comland in Rais, ki sta sprogramirali ISCSD2, sta 1,2 milijona vreden posel dobili brez javnega razpisa z obrazložitvijo, da sta izključna lastnika avtorskih pravic nad programsko kodo. A pozneje se je izkazalo, da so pravice v lasti ministrstva in da bi to zato najverjetneje moralo izvesti javni razpis za dodelitev posla. Hkrati se vrstijo očitki, da je za težave ISCSD2 krivo nedomišljeno načrtovanje, izvedba in testiranje aplikacije, preden so to začeli uporabljati za izdajanje odločb.
Dominkuš je očitke o nezadostnem testiranju zavrnil z utemeljitvijo, da jim informacijska pooblaščenka preverjanja delovanja sistema na realnih podatkih iz baz, s čimer bi laže zaznavali težave, ne bi dovolila. A v pisarni pooblaščenke so za Delo povedali, da jih kljub občutljivosti projekta ministrstvo vanj ni vključilo. Zato nad ISCSD2 že izvajajo inšpekcijski nadzor. Poudarjajo še, da bi sistem kljub njegovi kompleksnosti pred uporabo lahko precej bolje preizkusili tudi s testnimi podatki, če bi si ministrstvo za to vzelo dovolj časa.
Zanimivo je tudi, da je ministrstvo za študijo razvoja informatizacije podjetju Ipmit leta 2009 plačalo 150.000 evrov. Direktor Ipmita Sašo Novakovič je povedal, da so v študiji opozorili na zapletenost načrtovane aplikacije, z njenim nadaljnjim razvojem pa ni seznanjen.
Na vprašanje, ali bodo na ministrstvu revidirali dodelitev in izvedbo posla, Dominkuš odgovarja, da za to ne vidi potrebe, saj je prepričan, da so bili postopki opravljeni v skladu z zakonom. Na računskem sodišču so povedali, da za zdaj ne načrtujejo revizije poslov, povezanih z ISCSD2, a da je tudi ne izključujejo. Sodišče pa že preiskuje informacijski sistem ministrstva za varstvo starejših Domis, saj so zaznali, da ministrstvo ni jasno določilo ciljev in strategije razvoja sistema. Strategijo razvoja Domisa je prav tako pripravljal Ipmit, pri izpopolnitvi Domisa pa je spet sodelovalo podjetje Comland, ki je tudi ta posel dobilo brez javnega razpisa. Ipmit in Comland sta bila do ločitve leta 1998 eno podjetje.
Težave tudi v Murski Soboti
Na Centru za socialno delo Murska Sobota so januarja in februarja izdali odločbe o prejemanju socialne pomoči le 536 od 3200 prosilcev, ki so prvič oddali vlogo za uveljavitev pravic iz javnih sredstev. Vsi so včeraj denarno pomoč dobili tudi nakazano. Glavni krivec za počasno obdelavo vlog in izdajo odločb so prepočasno delovanje računalniškega sistema in njegovi pogosti izpadi.
Po besedah namestnice direktorice Nade Škrbič so na centru naredili vse, da bi vloge čim prej obdelali in da bi strankam denar tudi pravočasno nakazali. Delajo tudi popoldan, ob sobotah in nedeljah. »Žal nam normalno delo onemogoča slabo delovanje računalniškega sistema. Za zbiranje podatkov, ki jih delavke potrebujejo za obdelavo vloge, čakajo tudi več ur, lahko celo od dva do tri dni. Zato smo se odločili, da strankam, ki v resnici potrebujejo denar za preživetje, nakažemo nujno enkratno denarno pomoč. Občinam, ki prav tako z enkratnimi zneski denarnih pomoči pomagajo svojim občanom v stiski, sproti predlagamo, komu naj nakažejo denarno pomoč. To možnost imajo, saj občinske denarne pomoči niso vključene v sistem pomoči Centrov za socialno delo oziroma države,« je povedala Škrbičeva.
Denarno pomoč so danes, prav tako pa tudi januarja, prejeli vsi prosilci, ki imajo veljavne odločbe o odobrenih socialnih prejemkih. Tudi tistim, ki jim je veljavnost odločb decembra potekla, vendar so jih pravočasno podaljšali, so januarja in danes dobili nakazano denarno pomoč. Obojih je skupaj 1923. Z izdajo novih odločb jim bodo prejete socialne pomoči poračunali.
