Brez veta na jamstveno shemo

Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o jamstveni shemi RS, ki jo je DZ sprejel prejšnji teden. Namesto tega so se svetniki zavzeli za čimprejšen začetek izvajanja sheme.

Objavljeno
02. junij 2009 17.47
Posodobljeno
02. junij 2009 17.47
Državni svet RS
Ka. K./STA
Ka. K./STA

Ljubljana - Odložilni veto je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, ki jih je strah, da "sredstva iz jamstvene sheme ne bodo transparentno porabljena". Cilj jamstvene sheme mora biti spodbuditi banke, da bodo kreditirale podjetja za investiranje, ne pa za konsolidacijo lastništva, je dejal na današnji izredni seji državnega sveta.

 

Finančni minister Franc Križanič je državne svetnike pozval, naj odložilnega veta ne izglasujejo. "Čas je, da se jamstveno shemo začne izvajati," je dejal. Če se želijo svetniki lotiti problema menedžerskih odkupov, ki so po njegovih besedah dobili v prejšnjem mandatu neverjetne razsežnosti, pa naj se tega lotijo drugače, in sicer je predlagal postopek ugotavljanja teh prevzemov, zatem pa njihove razveljavitve.

 

Jamstvena shema ponuja priložnost, da se likvidnost gospodarstva popravi, je v razpravi menil član interesne skupine delodajalcev Borut Meh. "Kot gospodarstvenika me je resnično strah, če jamstvena shema ne bo hitro zaživela," je dejal in napovedal, da ne bo glasoval za sprejem odložilnega veta.

 

Predsednik komisije DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Stojan Binder je Križaniča pozval, naj ne razočara gospodarstva. "Če bodo šli finančni tokovi tako kot pogosto v preteklosti vnovič svojo pot, lahko pričakujemo tudi najbolj neljube dogodke, kajti pod vprašajem je obstoj ne le majhnih temveč tudi srednje velikih podjetij in njihovih zaposlenih," je dejal. Član interesne skupine negospodarskih dejavnosti Jože Mencinger pa je menil, da je treba v boju zoper tajkune "nehati moralizirati pri stvareh, ki škodijo gospodarstvu".

 

Z novelo zakona o jamstveni shemi se prepoveduje sklepanje bančnih poslov, ki so namenjeni odkupu delnic oz. deležev družb s strani članov poslovodstev gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb. Vendar pa je prepoved omejena le na tiste primere, ko je v postopkih prišlo do kršitev zakonodaje, zato po ocenah nekaterih še vedno omogoča reprogramiranje t.i. tajkunskih kreditov.