Tiskane izdaje
Darsu sem predlagal tudi kadrovske zamenjave, saj se to ne bi smelo zgoditi, je včeraj dejal minister za promet Radovan Žerjav. To je prvič po lanski zamenjavi vodstva Darsa, da se v isti sapi kot šentviški predor omenjajo kadrovske rošade. Na koga je minister mislil, sicer ne vemo, zagotovo pa lahko rečemo, da malomarnost (ali morda kar lenoba?), ko predor ob odprtju ni imel uporabnega dovoljenja, ni prvi v množici razlogov, zaradi katerih so potrebne zamenjave na vodilnih mestih.
Naj minister še tako odločno trdi, da je za zdaj že komično odpiranje in zapiranje predora kriv izvajalec, pa je poleg SCT zanesljivo kriv še kdo. Najprej Družba za avtoceste, ki projekta ni bila zmožna voditi na pravi način. Ne glede na to, kdo je bil predsednik njene uprave. Stalno spreminjanje projektov, zamude in popuščanje apetitom gradbincev so prispevali k temu, da se vozniki zdaj vozijo mimo za kratek čas že odprtega odrešilnega predora, začudeno zrejo vanj ali celo zavpijejo kako krepko, če zagledajo koga v bližini. In nato sam minister, ki je ukazal, da mora promet pod šentviškim hribom steči hkrati z začetkom vrhunca turistične sezone. Res so rok že večkrat prestavili, a vsem je bilo jasno, da je to hitenje, brezkompromisen ciljni šprint, ki sicer lahko prinese dober rezultat, pozneje pa se pokažejo posledice pretiravanja. Prvi znaki malomarno opravljenega dela so že vidni, vprašanje pa je, ali so tudi zadnji.
Seveda svoj del odgovornosti nosi tudi SCT. Čeprav lahko verjamemo, da drugačna protipožarna zaščita ne bi bila ustrezna, je svoje odigrala prav časovna stiska. Plošče ne bi prišle pravi čas, zato so se odločili za omet. Ali so pri tem izbrali neustreznega (najcenejšega?) podizvajalca ali so imeli zgolj smolo, je težko reči. Vsekakor pa bodo morali delo drugič opraviti bolje. Minister od njih zahteva jasno besedo, kako in kaj, medtem ko bi sami najraje počakali na izsledke komisije in navodila projektanta. Tako bi ob morebitnih poznejših novih težavah zagotovo laže prelagali odgovornost. O tem, kdaj bodo odločitve sprejete, za zdaj nihče noče govoriti. To je razumljivo, saj nočejo znova loviti (pre)kratkih rokov.
Te sta država in Dars lovila tudi pri avtocestnih vinjetah, a je bil šprint tam že na prvi pogled manj uspešen. Pokazalo se je, da so se projekta lotili preveč na hitro in premalo premišljeno in da so povzročili precej novih nevšečnosti. Pogodba z avstrijskimi prodajalci tik pred zdajci, gneča na cestninskih postajah in na mejnih prehodih, zbeganost tujcev in še druge malenkosti so pokazale, da je za vse skupaj kratko malo zmanjkalo časa. Tuji turisti se v Slovenijo pripeljejo v dobri veri, da imamo še vedno cestninski režim, nato pa jim na postajah, kjer bi morali plačati, ni nič jasno. Stvar seveda ni presenetljiva, če vemo, da se večina zanaša na informacije z interneta. Spletni načrtovalci poti (ViaMichelin, itd.) pa konec prejšnjega tedna še niso bili posodobljeni na vinjete. Poleg tega je Dars postavil premalo tabel na mejnih prehodih in na cestninskih postajah. Morda tega v obilici drugega dela z vinjetami in urejanjem papirjev za šentviški predor ni utegnil. To pomeni, da je zdaj čas za odpravljanje napak. Hitro, a ne brezglavo!
