Tiskane izdaje
Ljubljana – V ženski zapor na Ig bo jutri po 13. uri prišla na prestajanje polletne zaporne kazni prva zdravnica v Sloveniji Nada Cesarec. Pred vrati zapora jo bodo pričakali družinski zdravniki iz vse države, vendar bo za bolnike kljub temu ustrezno poskrbljeno.
»Prišli bomo izrazit podporo kolegici, ki zaradi preobremenjenosti ni zmogla iti k poškodovancu in je k njemu poslala le reševalce. Razumemo jo, saj dela večina družinskih zdravnikov v nečloveških razmerah. Zaradi takšnih razmer smo ob zdravstvenih težavah lahko ogroženi vsi prebivalci,« je dejal Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine PRAKTIK.UM.
»Zdravnik v Sloveniji se glede na veljavno zakonodajo in pravilnike mora odzvati na nujni klic in iti iz ambulante na teren. Zdravnica Nada Cesarec ni šla, zato je bila obsojena. Toda po bitki je lahko biti general. Marsikje v tujini gredo na teren samo reševalci. V Sloveniji smo zaradi pomanjkanja kadra družinski zdravniki zelo obremenjeni in dokazano je, da pri preobremenitvah ni mogoče sprejemati kakovostnih odločitev, ne glede na poklic. Slovenski družinski in splošni zdravniki v povprečju oskrbimo veliko več bolnikov kot v drugih razvitih evropskih državah. Nekateri kolegi zapuščajo ta poklic, odhajajo v farmacijo, v druge specializacije. Mladih zdravnikov ta poklic ne zanima, ker vedo, kaj prinaša. Zgodilo se mi je že, da sem dobil nujni klic, medtem ko sem šival bolniku rano v ambulanti. Moral sem ga pustiti samega z odprto rano in oditi na teren. Podobne situacije niso redke. Pogosto ni dovolj časa niti za stranišče,« je osvetlil sistemsko težavo Muževič, ki je star šele 33 let, za seboj pa ima sedem let delovne dobe. Ne predstavlja si, kako bo tako delal še nadaljnjih 30 let.
Kakšni so podatki?
Države EU imajo v povprečju 87 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, Slovenija 50. Vsak slovenski zdravnik mora zato oskrbovati v povprečju 1912 prebivalcev, v Veliki Britaniji, denimo, 1400 v mestih ali 1200 v ruralnem okolju, v sosednji Avstriji med 800 in 1000.
Slovenski zdravnik pregleda vsak dan v povprečju 45 bolnikov, v manjši krajih zelo pogosto tudi več kot 60, poleg tega mora pogosto iti ob tem zaradi nujne pomoči na teren. Pomaga mu ena oseba (sestra). Za pregled bolnika ima na voljo pičlih sedem minut časa.
Zdravnik v Veliki Britaniji pregleda na dan v povprečju 20 bolnikov, pomagajo mu štiri osebe, na teren mu ni treba.
Slovenija bi potrebovala 700 dodatnih zdravnikov, če bi hotela biti podobna razviti Evropi. Poklic družinskega zdravnika se feminizira, kar še dodatno otežuje položaj, saj so ženske odsotne zaradi porodniških dopustov in bolniških za otroke, zato potrebujejo nadomeščanje.
V ordinacijah je zdaj 73 odstotkov zdravnic in le 27 odstotkov zdravnikov. Med specializanti družinske medicine je 81 odstotkov žensk. Družinski zdravniki umirajo v povprečju štiri do šest let prej od zdravnikov drugih specialnosti.
Zdravnice družinske medicine umirajo v povprečju 20 do 25 let prej od drugih Slovenk.
Ne vemo, kakšen režim bo veljal za Nado Cesarec
Potem je brežiško okrajno sodišče zavrnilo zdravničin predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ljubljansko višje sodišče pa je takšno odločitev brežiškega sodišča potrdilo, mora Cesarčeva začeti s prestajanjem zaporne kazni.
Nada Cesarec izjav za javnost ne daje, njen odvetnik je za Delo nedosegljiv.
Tako ne vemo, ali je vložil prošnjo za drugačen režim prestajanje kazni ali ne. Če bi Cesarčevi dovolili drugačno prestajanje kazni, bi kljub zaporni kazni še lahko zdravila svoje bolnike v ambulanti v Brežicah. Na to možnost čakajo tudi v zdravniški zbornici. Če Cesarčeva zaradi zapora ne bo delala, ji mora zbornica za ta čas odvzeti licenco, v nasprotnem pa najbrž ne.
V zaporih za vse obsojence sicer veljajo enake zakonske pravice, to pa ne pomeni, da imajo vsi tudi enak režim. Po sprejemu v zavod za vsakega obsojenca izdelajo osebni načrt prestajanja kazni, ki vsebuje vse za obsojenca pomembne zadeve, vključno z razporeditvijo v zaprti, polodprti ali odprti režim.
Osebni načrt se med prestajanja kazni dopolnjuje in spreminja glede na izpolnjevanje sprejetih dogovorov, spoštovanje hišnega reda, spremenjene osebne okoliščine in podobno. Tako kot lahko obsojenec napreduje iz strožjega v milejši režim prestajanja kazni, je možno tudi obratno. Nekateri obsojenci so po odločitvi sodišča že takoj napoteni v odprte oziroma polodprte oddelke, nekateri med prestajanjem kazni, je pa veliko tudi takih, ki zaradi raznih razlogov kazen v celoti prestanejo v zaprtih oddelkih brez možnosti izrabe zunajzavodskih ugodnosti.
Časovni okvir ni določen. Odločanje o razporeditvi v zaprti, polodprti in odprti oddelek oziroma režim znotraj posameznega zavoda je v sprejemni fazi v pristojnosti direktorja zavoda. Vsakega obsojenca se obravnava individualno, odločitve pa se sprejema timsko. To pomeni, da se vsaka taka odločitev obravnava v strokovni skupini, ki jo sestavljajo različni strokovnjaki, direktor pa, upoštevajoč mnenje sodelavcev, sprejme končno odločitev.
