Tiskane izdaje
Brežice - Atleti si za zimsko vadbo ob atletskem štadionu sicer želijo gradnje tribune z 80-metrsko stezo, vendar so kljub temu presrečni, da se po desetletju gostovanj v praznih trgovskih centrih selijo v nekdanji rokometni balon ob osnovni šoli.
Brežiški atleti, ki so na zadnjih dveh olimpijskih igrah imel tri predstavnike - Primoža Kozmusa in Barbaro Špiler v metu kladiva in Jurija Rovana v skoku s palico - letos pozimi prvič po desetletju ne bodo več vadili v praznih trgovskih centrih.
Po gostovanju v Intermarketu in v blagovnici bodo prihajajoče hladne mesece namesto v nevarnih prostorih preživeli v balonu ob brežiški osnovni šoli. Ta je bil od selitve rokometašev v sodobno športno dvorano lansko zimo skoraj brez rednih uporabnikov, mnogi so ga v mislih že preselili na nogometni štadion.
»Dolgo časa smo si želeli primeren objekt za zimsko vadbo. To je za nas velika, velika pridobitev,« pravi predsednik atletskega kluba Vladimir Kevo in dodaja: »Bistvo te zgodbe je, da bomo mlajšim omogočili boljše pogoje za trening.«
Za prenovo balona 30.000 evrov
Atleti so pol milijona evrov vredno montažno dvorano ob atletskem štadionu v evforiji po zlati olimpijski medalji Kozmusa napovedovali za pozno jesen leta 2008. A takrat je ostalo le pri slikah trenerjev z lopatami v rokah, pri besedah o že zagotovljenih dveh tretjinah potrebnih sredstev in pri računalniških grafikah nikoli postavljenega montažnega objekta.
Občina, ki je pred štirimi leti obljubila prispevek v višini okoli 160.000 evrov, bo atlete nazadnje le spravila na toplo s pomočjo 30.000 evrov vredne prenove dve desetletji starega balona. Predvidoma v tem mesecu bodo rokometno igrišče nadomestili s tremi 46-metrskimi stezami za tek, vadbišči za skoke v daljino, višino in s palico, podijem za suvanje krogle ter kotičkom za fitnes opremo.
Novih zunanjih igrišč še nekaj časa ne bo
»Ne upam si trditi, da se bo vadba v balonu začela prav 1. novembra, kot bi radi,« pravi Anica Hribar z brežiške občine. Za nov ogrevalni sistem bo lokalna skupnost do prihodnje zime plačala še dodatnih 30.000 evrov.
»Balon bo na tej lokaciji stal vsaj še pet do deset let,« pravi Hribarjeva. Podatek razveseljuje atlete, a hkrati žalosti osnovnošolce, ki so zaradi gradnje športne dvorane ostali brez nogometnega in košarkarskega igrišča ter atletske steze. Nova zunanja igrišča, vredna milijon evrov, bo občina zgradila na lokaciji, kjer je zdaj balon, a še zdaleč ne leta 2013, kot so hoteli.
»Od zunanjih športnih površin nam je ostalo le rokometno igrišče,« pravi ravnateljica šole Marija Lubšina Novak in dodaja: »Primanjkuje nam zunanjih površin. Vendar se zavedamo, kakšne so finančne razmere.« Kje bo čez pet do deset let končal balon in kdo ga bo takrat uporabljal, ni določeno, pravi Hribarjeva. Prav tako ni znano, kje bodo takrat trenirali atleti.
»Idealna rešitev za naš klub je gradnja tribune ob atletskem štadionu, pod njo pa pokrite 80-metrske atletske steze,« pravi Vladimir Kevo.
Občina ima tri milijone evrov vreden projekt prepoznan v dolgoročni strategiji razvoja občinskega športa, pojasnjuje Hribarjeva: »A bojim se, da smo od te investicije še veliko bolj oddaljeni, kot od gradnje zunanjih igrišč ob osnovni šoli.«
