»Delež brezposelnih invalidov med brezposelnimi narašča, saj se je lani pomembno znižalo skupno število brezposelnih oseb,« poudarja Lea Kovač iz službe za zaposlovanje na Zavodu RS za zaposlovanje.
Kljub vsemu pa se brezposelnost invalidov zmanjšuje, kar je odraz stabilne strokovne in finančne podpore, ki jo omogoča zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), tako v času iskanja in priprave na ustrezno zaposlitev kot tudi v času trajanja zaposlitve – storitve zaposlitvene rehabilitacije. Ta obsega storitve, ki so namenjene izključno brezposelnim invalidom, medtem ko so programi APZ namenjeni različnim ciljnim skupinam brezposelnih oseb, tudi invalidom.
Ključni element, ki omejuje zaposljivost invalidov, so njihova znanja in veščine oziroma neugodna izobrazbena struktura. To pomeni, da je zato izbor del precej zožen na opravljanje preprostih, nezahtevnih del.
Ob upoštevanju njihovih fizičnih in psihičnih omejitev zaradi posledic invalidnosti je izbor del še dodatno omejen. Zato se v procesu zaposlitvene rehabilitacije pred zaposlitvijo osredotočajo predvsem na pridobivanje novih znanj in veščin na konkretnem delovnem mestu kot tudi na opredelitev potrebne strokovne in/ali tehnične podpore.
Delodajalske kvote
Po ZZRZI vlada z uredbo določa, koliko invalidov mora zaposliti podjetje glede na svojo velikost in dejavnost. Kvote so določene za delodajalce z več kot 20 zaposlenimi: zaposliti morajo od 2 do 6 odstotkov invalidov glede na skupno število delavcev, različno po dejavnostih.
Kvote so določili glede na stanje po posameznih dejavnostih, najnižja, 2-odstotna, je predpisana za javno upravo in negospodarske dejavnosti, najvišja, 6-odstotna, pa za industrijske panoge, kjer je bilo že dotlej največ zaposlenih invalidov. Z uredbo je določeno tudi, kateri invalidi se štejejo v kvoto.
Zavezanec pa lahko svojo obveznost izpolni tudi tako, da sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem.
Izpolnjevanje kvot se preverja vsak mesec. Delodajalci, ki presegajo z uredbo določeno kvoto zaposlenih invalidov, so nagrajeni s spodbudami za zaposlovanje invalidov (kot nagrade za preseganje kvote, plačilo stroškov v podpornem zaposlovanju ali oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje), nasprotno pa so oni, ki kvot ne dosegajo, kaznovani s plačilom posebnega prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov (v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti).
Olajšave in bonitete
Skoraj petino vseh zaposlenih invalidov dela v invalidskih podjetjih. Ta so del socialne ekonomije, tako v Sloveniji kot v drugih državah. Pri nas imajo že skoraj 60-letno tradicijo. Pravila igre natančno opredeljuje ZZRZI, saj so ta podjetja deležna občutnih finančnih olajšav in bonitet.
Najpogosteje ustanovi invalidsko podjetje gospodarska družba kot svoje hčerinsko podjetje. V njem mora biti zaposlenih vsaj 40 odstotkov invalidov, v resnici se ta delež približuje polovici.
Po zadnjih podatkih (konec novembra lani) je bilo v Sloveniji 144 invalidskih podjetij. Ta prejemajo od države mesečno subvencijo za vsakega zaposlenega invalida, prispevki za Zpiz ostajajo podjetju za njegov razvoj, zavarovancem, oproščenim plačila, pa prispevke nadomesti država iz proračuna.