Brezposelnost, ki ne skrbi nikogar

Kočevje - Zelo velika brezposelnost na Kočevskem se v resnici nikomur ne zdi problem, to je pokazalo tudi nedavno srečanje v Ribnici, na katerem je Janita Eržen, direktorica ljubljanske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, predstavila stare podatke o brezposelnosti. Ta na Kočevskem ni 16-odstotna, kot je zapisano tudi v njenem gradivu, ampak je bila junija celo 16,7-odstotna oziroma v občinah Kočevje in Kostel celo 16,8-odstotna. Toda s tem velikim in že več kot desetletje starim problemom, ki je očitno specifično kočevski, se ne ukvarja nihče.

Na strani e-uprave je zgovoren zemljevid Slovenije, na katerem so upravne enote razdeljene po stopnjah registrirane brezposelnosti. Izstopa severovzhodni del Slovenije, kjer je tudi neslavni rekorder - upravna enota Lendava. Tam imajo po letošnjih zadnjih, junijskih podatkih, 17,2-odstotno stopnjo brezposelnosti. Z nekaj odstopanja je bilo podobno zadnjega pol leta, tudi marca, ko je bila brezposelnost enaka: 17,2-odstotna.

 

Povsem drugačna slika je na Kočevskem, kjer se je upravna enota med 58 upravnimi enotami povzpela na drugo mesto po brezposelnosti. Pred tem je to mesto pripadlo murskosoboški upravni enoti, kjer so imeli marca 15,2-odstotno stopnjo brezposelnosti, zdaj pa se je povišala za 0,2 odstotka. Na Kočevskem so podatki veliko slabši, saj je brezposelnost 16,7-odstotna, še marca pa je bila registrirana stopnja v tamkajšnji upravni enoti, to je v občinah Kočevje, Osilnica in Kostel, »le« 14,5-odstotna. Takrat je bilo brez dela 1251 ljudi. V treh mesecih se je stopnja brezposelnosti še naprej tiho, brez večjih pretresov in bolj množičnega odpuščanja, zvišala za več kot dva odstotka, število brezposelnih pa se je povzpelo na 1412 ljudi.

 

Za primerjavo: maja 2008 je bila v kočevski upravni enoti še 11-odstotna stopnja brezposelnost, v naslednjih mesecih pa se je znižala celo na najnižjo, 10,6-odstotno stopnjo. Tako je bila še najbliže slovenskemu povprečju, čeprav seveda visoko nad njim. Brezposelnost je na Kočevskem že tradicionalno nadpovprečna: maja lani, ko je bila 11-odstotna, je bila povprečna slovenska brezposelnost skorajda za polovico nižja - 6,5-odstotna.

 

Zato je brezpredmetno povzemati znane podatke o slabi izobrazbeni, starostni in še kakšni strukturi kočevskih brezposelnih. Večini je v tem delu Slovenije težko najti zaposlitev, zaradi slabe cestne infrastrukture pa so nekonkurenčni tudi v večjih centrih, v Ljubljani ali Novem mestu. Problem je zagotovo specifičen, tako kot je Kočevska posebna še na mnogih drugih področjih. To bi službe, ki naj bi se ukvarjale s to problematiko (zavod za zaposlovanje, občina Kočevje ...), v več kot desetletju že morale razumeti. In pripraviti ukrepe, ki bi te posebnosti upoštevali.

Iz petkove tiskane izdaje Dela