Bručan ostaja minister

Poslanke in poslanci so po dvodnevni razpravi o delu in odgovornosti ministra za zdravje Andreja Bručana s 35 glasovi proti 43 zavrnili predlog LDS za njegovo razrešitev.

Objavljeno
13. december 2006 17.15
Ljubljana - Minister za zdravje Andrej Bručan bo kljub interpelaciji opozicijske LDS še naprej opravljal ministrsko funkcijo. Poslanke in poslanci so po dvodnevni razpravi o delu in odgovornosti ministra za zdravje Bručana s 35 glasovi proti 43 zavrnili predlog LDS za njegovo razrešitev.

Bručan: Interpelacijska razprava koristna za prihodnje delo

Interpelacija ter dvodnevna razprava v DZ sta nečemu vsekakor služili, je po zaključku glasovanja ocenil minister za zdravje Andrej Bručan. V nekaterih delih je bila razprava zelo dobra in bodo iz nje lahko potegnili tudi določene zaključke, ki bodo koristni predvsem za zavarovance in bolnike ter za delovanje ministrstva, je prepričan.

Glede na današnje glasovanje Bručan ugotavlja, da je podpora velika in da mu daje dobre smernice tudi za delo naprej.

Minister je ob tem poudaril, da se bo še bolj kot doslej trudil, da bi bil nacionalni program zdravstvenega varstva sprejet čim hitreje. "Mislim, da je to problem, ki ga moramo čim hitreje rešiti, dejansko pa je ta program pripravljen, a je pred konsenzom, kot sem danes v DZ že povedal, potrebno narediti še marsikaj," je poudaril.

Da bo Bručan ohranil svoj položaj, je nakazala že torkova predstavitev stališč poslanskih skupin. V skladu z napovedjo so za ministrovo razrešitev glasovali poslanci opozicijskih LDS, ki je interpelacijo zoper Bručana vložila, SD in SNS. Poslanci štirih koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in DeSUS) so glasovali proti z izjemo Franca Žnidaršiča iz DeSUS, ki je razrešitev podprl.

Bručanu se očitki ne zdijo primerni

Kot je dejal, je od očitkov iz interpelacije najbolj presenečen nad tistim o izgubah zaradi visokih cen zdravil. Pojasnil je, da takih podatkov ni poznal, kasneje pa se je tudi izkazalo, da so bili napačni. "Resnični podatki kažejo celo nek plus v zadnjem letu delovanja kar se tiče zdravil, in sicer okoli 500 milijonov tolarjev," je še dodal.

Kljub očitkom iz interpelacije je minister prepričan, da v preteklosti ni naredil karkoli narobe, očitki se mu zato ne zdijo primerni. Druga stvar pa je, da bi nekatera vprašanja lahko tudi z opozicijo, predvsem z njihovim delom in glede na danes izrečeno, lahko lažje izvedli. "Ampak tako, da se o kaki stvari pogovorimo, ne pa da že apriori doživimo nasprotovanje v tistih točkah, ki bi bile dobre za celotno Slovenijo," je dejal minister.

Minister je ob tem poudaril, da se bo še bolj kot doslej trudil, da bi bil nacionalni program zdravstvenega varstva sprejet čim hitreje. "Mislim, da je to problem, ki ga moramo čim hitreje rešiti, dejansko pa je ta program pripravljen, a je pred konsenzom, kot sem danes v DZ že povedal, potrebno narediti še marsikaj," je poudaril.

Prioriteta v prihodnje: Sprejemanje zakonov

Napovedal je tudi, da bo opoziciji za prihodnost predlagal kako srečanje na vsebinskih sestankih. Poudaril je namreč, da je bil od vedno pripravljen na vsebinsko sodelovanje tam, kjer je bila opozicija pripravljena sodelovati. "Se pa dogaja, da včasih to ni mogoče tudi zaradi same opozicije," je še dodal.

Priznal je, da je ministrstvu priprava na samo interpelacijo vzela kar nekaj časa - "to je tista negativna stran interpelacij, predvsem če so neupravičene," je dejal in dodal, da bi ta čas lahko bolje porabil za pripravo nove zakonodaje.

Prav sprejemanje zakonov bo namreč po Bručanovi napovedi njegova prioriteta v prihodnje. Tako naj bi med drugim zakon o sprejemanju koncesij, ki da je sicer že napisan, v nekaj dneh nared za javno razpravo in bo demantiral vse tiste trditve, da razgrajujemo javno zdravstvo in razpisujemo brez javnih razpisov. Prav javni razpisi bodo namreč ena glavnih točk novega zakona, je še pojasnil minister po koncu razprave o interpelaciji zoper njegovo delo.

Minister vztrajal, da dela dobro

Sicer pa se je Bručan med drugim v nadaljevanju razprave danes odzval na nastop poslanca koalicijske DeSUS Franca Žnidaršiča, ki je v torek kot zadnji med poslanci predstavil svoje mnenje in napovedal podporo interpelaciji. Žnidaršič je opozoril, da so še vedno neuresničene številne zaveze iz koalicijske pogodbe, med drugim še vedno ni urejeno področje koncesionarstva. Prepričan je, da bi vsi zdravniki-koncesionarji morali v pogodbi imeti določila o dežurstvu, opozoril pa je tudi na primere, ko je pacient pri zasebniku s koncesijo kot samoplačnik prišel na vrsto takoj, za storitev v okviru zdravstvenega zavarovanja pa bi moral čakati pol leta.

Bručan mu je odgovoril, da so koalicijsko pogodbo že doslej izpolnili vsaj v 30, 40 odstotkih, bi jo pa lahko izpolnjevali hitreje, če bi "nekateri razumeli nekatere možne spremembe". Pri tem je poudaril, da lahko sam postreže z nasprotnimi primeri, "ki hvalijo način dela v smislu zasebništva v osnovnem zdravstvu". Problem glede dežurstev koncesionarjev pa je po njegovih besedah treba rešiti na ravni občine, če pa ta sama tega ne more urediti, naj o tem ministra vsaj obvesti, saj je sicer težko vedeti za vsako občino, kje je kakšen zdravstveni dom ali pa zasebna ambulanta zaprta.

Kot argument v prid ministru in zdravnikom-koncesionarjem je Bojan Homan (SDS) navedel primer zdravstvenega doma Kranj, ki ne bi imel - po njegovi oceni - "najlepšega zdravstvenega doma v Sloveniji, če ne bi bil zraven prisoten zasebni kapital" in je polovico dala občina, polovico pa koncesionarji. Predvsem poslanci SDS so poudarjali zasluge ministra, med drugim za to, da so bolnišnice vendarle dobile operacijske mize. Kot je dejal Mitja Ljubeljšek (SDS), verjame argumentom in podatkom ministra, na posameznih negativnih primerih pa ne more oblikovati svojega stališča.

Številni očitki

Po drugi strani pa je bilo tudi danes slišati številne očitke. Anton Anderlič (LDS) je na primer znova ponovil tistega glede neracionalne porabe sredstev davkoplačevalcev pri organizaciji nujne helikopterske pomoči prek AMZS in ne več z uporabo helikopterjev policije in vojske. Sklicujoč se tudi na pisanje časopisov, je navedel, da naj bi bila razlika približno 400 milijonov tolarjev.

Kot je v torek dejal Bručan, so se za ta "mogoče malo dražji način" odločili, saj je helikopter ves čas na razpolago in primerno opremljen za prevoz ranjencev v tistem trenutku.