Ljubljana - Minister za zdravje Andrej Bručan bo kljub     interpelaciji opozicijske LDS še naprej opravljal ministrsko funkcijo.     Poslanke in poslanci so po dvodnevni razpravi o delu in odgovornosti     ministra za zdravje Bručana s 35 glasovi proti 43 zavrnili predlog LDS za     njegovo razrešitev.
Bručan: Interpelacijska razprava     koristna za prihodnje delo
Interpelacija ter dvodnevna     razprava v DZ sta nečemu vsekakor služili, je po zaključku glasovanja     ocenil minister za zdravje Andrej Bručan. V nekaterih delih je bila     razprava zelo dobra in bodo iz nje lahko potegnili tudi določene     zaključke, ki bodo koristni predvsem za zavarovance in bolnike ter za     delovanje ministrstva, je prepričan.
Glede na današnje     glasovanje Bručan ugotavlja, da je podpora velika in da mu daje dobre     smernice tudi za delo naprej.
Minister je ob tem poudaril, da se bo     še bolj kot doslej trudil, da bi bil nacionalni program zdravstvenega     varstva sprejet čim hitreje. "Mislim, da je to problem, ki ga     moramo čim hitreje rešiti, dejansko pa je ta program pripravljen, a je     pred konsenzom, kot sem danes v DZ že povedal, potrebno narediti še     marsikaj," je poudaril.
Da bo Bručan ohranil svoj položaj,     je nakazala že torkova predstavitev stališč poslanskih skupin. V skladu z     napovedjo so za ministrovo razrešitev glasovali poslanci opozicijskih LDS,     ki je interpelacijo zoper Bručana vložila, SD in SNS. Poslanci štirih     koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in DeSUS) so glasovali proti z izjemo Franca Žnidaršiča iz DeSUS, ki je razrešitev podprl.
Bručanu se očitki ne zdijo primerni
Kot je dejal, je     od očitkov iz interpelacije najbolj presenečen nad tistim o izgubah zaradi     visokih cen zdravil. Pojasnil je, da takih podatkov ni poznal, kasneje pa     se je tudi izkazalo, da so bili napačni. "Resnični podatki kažejo     celo nek plus v zadnjem letu delovanja kar se tiče zdravil, in sicer okoli     500 milijonov tolarjev," je še dodal.
Kljub očitkom     iz interpelacije je minister prepričan, da v preteklosti ni naredil     karkoli narobe, očitki se mu zato ne zdijo primerni. Druga stvar pa je, da     bi nekatera vprašanja lahko tudi z opozicijo, predvsem z njihovim delom in     glede na danes izrečeno, lahko lažje izvedli. "Ampak tako, da     se o kaki stvari pogovorimo, ne pa da že apriori doživimo nasprotovanje v     tistih točkah, ki bi bile dobre za celotno Slovenijo," je     dejal minister.
Minister je ob tem poudaril, da se bo še bolj kot     doslej trudil, da bi bil nacionalni program zdravstvenega varstva sprejet     čim hitreje. "Mislim, da je to problem, ki ga moramo čim     hitreje rešiti, dejansko pa je ta program pripravljen, a je pred     konsenzom, kot sem danes v DZ že povedal, potrebno narediti še marsikaj," je poudaril.
Prioriteta v prihodnje: Sprejemanje zakonov
Napovedal je tudi, da bo opoziciji za prihodnost predlagal kako srečanje na     vsebinskih sestankih. Poudaril je namreč, da je bil od vedno pripravljen     na vsebinsko sodelovanje tam, kjer je bila opozicija pripravljena     sodelovati. "Se pa dogaja, da včasih to ni mogoče tudi zaradi same     opozicije," je še dodal.
Priznal je, da je     ministrstvu priprava na samo interpelacijo vzela kar nekaj časa -     "to je tista negativna stran interpelacij, predvsem če so neupravičene," je dejal in dodal, da bi ta čas lahko bolje porabil za pripravo nove     zakonodaje.
Prav sprejemanje zakonov bo namreč po Bručanovi     napovedi njegova prioriteta v prihodnje. Tako naj bi med drugim zakon o     sprejemanju koncesij, ki da je sicer že napisan, v nekaj dneh nared za     javno razpravo in bo demantiral vse tiste trditve, da razgrajujemo javno     zdravstvo in razpisujemo brez javnih razpisov. Prav javni razpisi bodo     namreč ena glavnih točk novega zakona, je še pojasnil minister po koncu     razprave o interpelaciji zoper njegovo delo.
Minister     vztrajal, da dela dobro
Sicer pa se je Bručan med drugim v     nadaljevanju razprave danes odzval na nastop poslanca koalicijske DeSUS     Franca Žnidaršiča, ki je v torek kot zadnji med poslanci predstavil svoje     mnenje in napovedal podporo interpelaciji. Žnidaršič je opozoril, da so še     vedno neuresničene številne zaveze iz koalicijske pogodbe, med drugim še     vedno ni urejeno področje koncesionarstva. Prepričan je, da bi vsi     zdravniki-koncesionarji morali v pogodbi imeti določila o dežurstvu,     opozoril pa je tudi na primere, ko je pacient pri zasebniku s koncesijo     kot samoplačnik prišel na vrsto takoj, za storitev v okviru zdravstvenega     zavarovanja pa bi moral čakati pol leta.
Bručan mu je     odgovoril, da so koalicijsko pogodbo že doslej izpolnili vsaj v 30, 40     odstotkih, bi jo pa lahko izpolnjevali hitreje, če bi "nekateri     razumeli nekatere možne spremembe". Pri tem je poudaril, da     lahko sam postreže z nasprotnimi primeri, "ki hvalijo način dela v     smislu zasebništva v osnovnem zdravstvu". Problem glede     dežurstev koncesionarjev pa je po njegovih besedah treba rešiti na ravni     občine, če pa ta sama tega ne more urediti, naj o tem ministra vsaj     obvesti, saj je sicer težko vedeti za vsako občino, kje je kakšen     zdravstveni dom ali pa zasebna ambulanta zaprta.
Kot argument v     prid ministru in zdravnikom-koncesionarjem je Bojan Homan (SDS)     navedel primer zdravstvenega doma Kranj, ki ne bi imel - po njegovi oceni     - "najlepšega zdravstvenega doma v Sloveniji, če ne bi bil zraven     prisoten zasebni kapital" in je polovico dala občina, polovico pa     koncesionarji. Predvsem poslanci SDS so poudarjali zasluge ministra, med     drugim za to, da so bolnišnice vendarle dobile operacijske mize. Kot je     dejal Mitja Ljubeljšek (SDS), verjame argumentom in podatkom ministra, na     posameznih negativnih primerih pa ne more oblikovati svojega stališča.
Številni očitki
Po drugi strani pa je bilo tudi danes     slišati številne očitke. Anton Anderlič (LDS)     je na primer znova ponovil tistega glede neracionalne porabe sredstev     davkoplačevalcev pri organizaciji nujne helikopterske pomoči prek AMZS in     ne več z uporabo helikopterjev policije in vojske. Sklicujoč se tudi na     pisanje časopisov, je navedel, da naj bi bila razlika približno 400     milijonov tolarjev.
Kot je v torek dejal Bručan, so se za ta     "mogoče malo dražji način" odločili, saj je helikopter ves čas na     razpolago in primerno opremljen za prevoz ranjencev v tistem trenutku.    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
			    
				 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								